Ponedeljek, 17. avgust 2026

Pomislim

Ko Jezus bogatemu mladeniču našteva zapovedi, ne našteje vseh desetih. Med drugim ne omeni zapovedi »Ne poželi …«, doda pa besede iz Postave: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Zakaj? Kaj nam s tem razodeva o pravem smislu zapovedi? In kako je to povezano z Jezusovim naslednjim pozivom: »Prodaj, kar imaš, in daj ubogim … nato pridi in hodi za menoj«?

Berem

Tisti čas je nekdo pristopil k Jezusu in mu rekel: »Učenik, kaj naj dobrega storim, da prejmem večno življenje?« On mu je rekel: »Kaj me vprašuješ o dobrem? Eden je, ki je dober; če pa hočeš priti v življenje, spolnjuj zapovedi!«

Vprašal ga je: »Katere?« In Jezus je rekel: »Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očeta in mater in ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.«

Mladenič mu je rekel: »Vse to sem spolnjeval. Kaj mi je še treba?« Jezus mu je rekel: »Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!« Ko je mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje. (Mt 19,16-22)

Razmišljam

Jezus je poglobitev zapovedi naredil zato, da bi mladeniča (in nas) premaknil od logike “paziti le na to, da ne prekršimo pravil” k odnosu ljubezni.

Razkril je, da prava ovira do večnega življenja ni le greh, ampak zaprtost srca, ki se oklepa svojega imetja in se ni pripravljeno odpreti za potrebe bližnjega.

1. Prehod od prepovedi (“Kaj ne smem”) k ljubezni (“Kaj moram dati”)

Deveta in deseta zapoved (“Ne želi…”) se osredotočata na prepoved neurejenega hlepenja. Je vstopna točka v moralno življenje: zaustavi človeka pred škodljivimi željami, ki vodijo v greh (napuh, zavist, pohlep).

Jezus s povzetkom premakne poudarek:

prepoved (Ne želi) človeka ohranja v pasivnem stanju – “Nič slabega nisem storil.“
zapoved ljubezni (Ljubi svojega bližnjega…) človeka spodbudi k aktivnemu delovanju – “Kaj dobrega lahko storim za drugega?”

Jezus ne odpravlja devete in desete zapovedi, ampak ju nadgradi in izpolni. Če nekoga resnično ljubiš kakor samega sebe, mu ne boš želel odtujiti njegove hiše ali žene. Ljubezen avtomatsko vsebuje vse negativne prepovedi in jih preseže. “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« je povzetek oziroma notranja izpolnitev zapovedi, ki urejajo odnos do bližnjega.

Stopnjevanje:

»Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi …« → »Ljubi bližnjega kakor samega sebe« → »Prodaj … daj ubogim … hodi za menoj.«

Gre torej za stopnjevanje. Mladenič sprašuje: Kaj moram storiti? Jezus pa ga postopoma pripelje do globljega vprašanja: Čemu je navezano tvoje srce in ali si pripravljen samega sebe izročiti Bogu in bližnjemu?

2. Razkritje mladeničeve slepe pege

Mladenič pristopi k Jezusu z občutkom moralne popolnosti: »Vse to sem izpolnjeval. Kaj mi še manjka?«.

Mladenič je postavo razumel le kot seznam kljukic:

Nisem ubil? Kljukica.
Nisem se pregrešil z prešuštvom? Kljukica.
Nisem kradel? Kljukica.

Jezus z zapovedjo »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe« postavi merilo, ki ga ni mogoče preprosto “odkljukati”. Ljubezen nima meje. Takoj za tem Jezus mladeniča postavi pred preizkus te ljubezni: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim…«

Tako se razkrije, zakaj je Jezus izpustil zapoved o želji po posedovanju:

Mladenič se ni zavedal, da je bil navezan na svoje imetje. Ni se zavedal svoje skrite želje po posedovanju in varnosti v bogastvu. Ko je slišal poziv k popolni ljubezni, je odšel žalosten, ker je imel veliko premoženje.

3. Povezava med imetjem in svobodo

Obe zapovedi »ne poželi« prepovedujeta, da bi srce hotelo zase to, kar pripada drugemu (imetje in žena); »ljubi bližnjega kakor sebe« obrne pogled od sebe k drugemu; »prodaj in daj ubogim« pa mladeniča povabi, da ta ljubezen postane konkretno dejanje odpovedi in darovanja. In prav tu se pokaže njegova težava: zapovedi je izpolnjeval, vendar še ni bil svoboden od svojega imetja, da bi lahko brez pridržka sledil Kristusu.

Sklep: Jezus mladeniču ne kaže, da so zapovedi nepotrebne, ampak ga od izpolnjevanja zapovedi vodi k njihovi polnosti – k ljubezni, ki človeka osvobodi za popolno hojo za Kristusom.

H koreninam

Izpolnjevanje zapovedi vodi k polnosti ljubezni

Mladenič je sicer zvesto spolnjeval zapovedi, a je v sebi še vedno čutil praznino (»Kaj mi je še treba?«). Pravila in zapovedi so temelj moralnega življenja, vendar nas sama po sebi ne odrešijo. Prava duhovnost se ne konča pri »ne delaj slabega«, ampak se začne pri odprtosti za nekaj višjega.

Navezanost na materialno je ovira za popolno svobodo

Največja ovira za mladeniča je bila njegova navezanost na bogastvo. Ko ga Jezus pozove, naj se odpove svoji varnosti v imenu ljubezni do ubogih, mladenič odide žalosten. Sporočilo opozarja, da to, kar si »lastimo«, pogosto posestvuje nas in nam preprečuje, da bi sprejeli resnično duhovno bogastvo.

Bistvo krščanstva je oseben odnos in hoja za Jezusom

Jezusov končni poziv se ne glasi le »razdaj premoženje«, ampak: »…potem pridi in hodi za menoj!«:

»prodaj« → »daj ubogim« → »imel boš zaklad v nebesih« → »pridi in hodi za menoj«

Odpoved premoženju torej ni cilj sam po sebi. Jezus mladeniča vabi, naj zemeljsko varnost zamenja za zaklad v nebesih in svoje zaupanje popolnoma položi vanj. Cilj njegovega povabila je: »Hodi za menoj.« Cilj torej ni revščina sama zase. Cilj je Kristus.

Za današnji čas

Biti »dober človek« na papirju še ne pomeni živeti polno

Lahko odkljukamo vse kljukice – plačujemo račune, ne kršimo zakonov in smo korektni do ljudi –, pa vendar čutimo, da to še ni vse. Pravila in družbene norme so potrebni, toda sami še ne povedo, za kaj želimo živeti. Mladeničevo vprašanje »Kaj mi še manjka?« lahko zato tudi današnjega človeka premakne od »Kaj moram narediti?« k vprašanju »Kakšen človek želim postati?«

Stvari, ki jih posestvujemo, na koncu posestvujejo nas

Mladeničeva žalost ob odhodu razkriva paradoks: stvari, ki naj bi nam zagotavljale svobodo in varnost, nas lahko začnejo tudi omejevati. Premoženje, status, kariera, udobje ali družbeni položaj sami po sebi niso problem. Problem nastane, ko se jih tako oklenemo, da zaradi njih nismo več pripravljeni odgovoriti na pomembnejši izziv. Svoboda se zato ne meri samo po tem, kaj lahko pridobimo, ampak tudi po tem, čemu smo se sposobni odpovedati.

Velikodušnost nas odpira za nekaj večjega od nas samih

Poziv k prodaji premoženja in razdajanju ubogim ni kazen. Mladeniča postavlja pred vprašanje, ali je sposoben premakniti težišče od imeti zase k deliti z drugim. Tudi danes velikodušnost ni samo vprašanje denarja. Drugim lahko namenimo svoj čas, sposobnosti, pozornost, energijo ali materialne dobrine. Odpoved nečemu, česar se oklepamo, nam lahko povrne svobodo za ljudi, odnose in cilje, ki so pomembnejši od tega, kar posedujemo.

Vsak človek potrebuje nekaj, za kar je vredno živeti

Mladenič je imel veliko, vendar ga Jezus postavi pred vprašanje, ali obstaja nekaj, kar mu pomeni več od njegovega premoženja in varnosti. V evangeliju je odgovor oseben: »Hodi za menoj.« Tudi človeku, ki ne veruje, pa ostaja vprašanje: Kaj je tisto, zaradi česar sem pripravljen zapustiti svojo cono udobja? Čemu oziroma komu želim posvetiti svoje življenje? Kaj je zame vrednejše od tega, kar imam?

Povzetek: ni dovolj biti korekten → preveri, kaj te poseduje → uči se podarjati → vprašaj se, za kaj oziroma za koga želiš živeti.

Otrokom, vnukom

Bog je pomembnejši od stvari

Neki bogat mladenič je prišel k Jezusu in ga vprašal, kaj mora storiti, da bo živel z Bogom. Jezus ga je spomnil na Božje zapovedi. Mladenič je povedal, da jih že izpolnjuje.

Jezus ga je nato povabil, naj naredi še nekaj več: naj se ne oklepa svojega bogastva, ampak naj deli z revnimi in hodi za njim. Mladenič je postal žalosten, saj je imel veliko premoženja in se mu je težko odpovedal.

Jezus nas uči, da stvari, ki jih imamo, niso najpomembnejše. Največji zaklad so Bog, ljubezen in dobrota do drugih.

Sporočilo za otroke:
Lepo je imeti stvari, še lepše pa jih je znati deliti. Naj bo v našem srcu vedno več prostora za Jezusa kot za stvari, ki jih imamo.

Vprašanja za pogovor

Zakaj je mladenič prišel k Jezusu in kaj je želel izvedeti?
Zakaj Jezus mladeniču pove, da je pomembno izpolnjevati Božje zapovedi?
Zakaj je bilo mladeniču tako težko zapustiti svoje bogastvo in iti za Jezusom?
Ali imamo tudi mi kaj, kar nam je včasih pomembnejše od Jezusa, dobrote ali pomoči drugim?
Kaj bi za nas danes pomenilo, če bi nam Jezus rekel: »Pridi in hôdi za menoj«?

Zakaj je mladenič prišel k Jezusu in kaj je želel izvedeti?
– Želel je izvedeti, kaj mora delati, da bo prišel v večno življenje.
– Zanimalo ga je, kako naj živi dobro življenje.
– Vedel je, da mu Jezus lahko pokaže pravo pot.
Zakaj Jezus mladeniču pove, da je pomembno izpolnjevati Božje zapovedi?
– Ker nam zapovedi pomagajo razlikovati med dobrim in slabim.
– Učijo nas, kako naj imamo radi Boga in druge ljudi.
– Jezus želi, da dobrote ne poznamo samo z besedami, ampak jo tudi živimo.
Zakaj je bilo mladeniču tako težko zapustiti svoje bogastvo in iti za Jezusom?
– Ker je imel veliko stvari in jih ni želel izgubiti.
– Morda se je počutil varnega zaradi svojega bogastva.
– Jezus ga je povabil, naj mu popolnoma zaupa, vendar mladenič tega še ni zmogel.
Ali imamo tudi mi kaj, kar nam je včasih pomembnejše od Jezusa, dobrote ali pomoči drugim?
– Lahko so to igrače, telefon, računalniške igre ali denar.
– Včasih nam je pomembneje, da zmagamo ali da je vse po naše.
– Ni narobe, da imamo stvari, pomembno pa je, da stvari nimajo našega srca in zaradi njih ne pozabimo na Boga in druge.
Kaj bi za nas danes pomenilo, če bi nam Jezus rekel: »Pridi in hôdi za menoj«?
– Da poskušamo živeti tako, kot nas uči Jezus.
– Da smo dobri do drugih, pomagamo, odpuščamo in delimo.
– Da se znamo čemu odpovedati zaradi drugega.
– Da Jezusu zaupamo in ga postavimo na pomembno mesto v svojem življenju.

Preden nadaljujem

Prava svoboda ni v tem, koliko imamo v rokah, ampak v tem, koliko odpremo dlani za druge. in za Boga.