Torek, 18. avgust 2026

Pomislim

Jezus je problem pretirane človekove navezanosti na bogastvo slikovito opisal s primerjavo “Lažje je velblodu (kameli) iti skozi šivankino uho, kakor bogatašu priti v Božje kraljestvo“. Od kod je Jezus vzel tako nenavadno primerjavo? Je bilo »šivankino uho« nekaj, kar so njegovi poslušalci poznali, ali pa gre za značilno Jezusovo pretiravanje – za nemogočo podobo, s katero želi še močneje poudariti svoje sporočilo? In če gre res za nekaj nemogočega: kaj potem pomenijo njegove naslednje besede: »Pri Bogu je vse mogoče«?

Berem

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Resnično, povem vam: Bogatin bo težko prišel v nebeško kraljestvo. In še vam povem: Lažje je velblodu iti skozi šivankino uho, kakor bogatinu priti v Božje kraljestvo.«
Ko so učenci to slišali, so se silno čudili in govorili: »Kdo se torej more zveličati?« Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.« Tedaj je spregovoril Peter in mu rekel: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj; kaj bo torej naš delež?«
Jezus jim je rekel: »Resnično, povem vam: Ob prerojenju sveta, ko bo Sin človekov sédel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajsterih prestolih in sodili dvanajstere Izraelove rodove. In vsak, kdor je zapustil hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje. Mnogi prvi pa bodo poslednji in poslednji prvi .(Mt 19,23-30)

Razmišljam

Prispodoba o velblodu (kameli) in šivankinem ušesu je ena najbolj znanih Jezusovih primerjav, ki že od zgodnjih krščanskih časov sproža vprašanja.

Na kratko: gre predvsem za klasično orientalsko hiporbolo (namerno močno pretiravanje), s katero je Jezus želel ustvariti šokantno in nepozabno podobo. Ključno sporočilo ni v dejanski (ne)izvedljivosti, ampak v razkritju človeške nezmožnosti, da bi si samo s svojim bogastvom ali močjo prislužilo rešitev.

1. Izvor prispodobe

V semitskem okolju in rabinskem razmišljanju tistega časa so bila taka pretiravanja zelo pogosta pogovorna figura.

  • Največja žival in najmanjša odprtina: Kamela je bila največja znana domača žival na tistem območju, šivankino uho pa najmanjša običajna odprtina. Z združitvijo obeh je Jezus ustvaril absurdno podobo nečesa, kar je fizično povsem nemogoče.

  • Poznejša rabinska literatura pozna presenetljivo podobno hiperbolo: slona, ki gre skozi šivankino uho, kot podobo nečesa nemogočega. To kaže, da je bil tak način slikovitega pretiravanja domač judovskemu izročilu, ne dokazuje pa, da je bil isti rek razširjen že v Jezusovem času.

2. Dve znani (vendar kasnejši) razlagi

Nekateri razlagalci so poskušali to trdo izjavo ublažiti z dvema teorijama, ki pa ju sodobni eksegeti (razlagalci Svetega pisma) večinoma zavračajo:

  1. Ubožna ozka mestna vrata (“Šivankino uho”): Teorija trdi, da so bila v Jeruzalemu majhna stranska vrata v mestnem obzidju, skozi katera je kamela lahko prišla le, če so jo popolnoma raztovorili in je vstopila po kolenih.

    • Resnica: Za obstoj takšnih vrat v Jezusovem času ni nobenih zgodovinskih ali arheoloških dokazov. Ta razlaga se pojavi šele v 11. stoletju (pri razlagalcu Teofilaktu).

  2. Slovnična zamenjava (vrv –> kamela): Ker sta si grški besedi za kamelo (kámēlos) in debelo vrv (kámilos) zelo podobni, so nekateri trdili, da je šlo za napako pri prepisovanju ali prevodu iz aramejščine.

    • Resnica: Najstarejši in najbolj zanesljivi grški rokopisi uporabljajo besedo kámēlos (kamela).

3. Kaj je bil Jezusov dejanski namen?

Jezus s podobo kamele in šivankinega ušesa ne želi povedati samo, da je bogatašu težko priti v Božje kraljestvo. Njegova podoba je namenoma nemogoča. Bogastvo lahko človeka tako naveže nase in mu daje takšen občutek varnosti in samozadostnosti, da se sam iz tega ne more rešiti. Prav zato je pomemben Jezusov odgovor prestrašenim učencem: »Pri ljudeh je to nemogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.« Končna poanta torej ni brezup za bogatega človeka, ampak spoznanje, da odrešenje ni človekov dosežek, temveč Božje delo in dar.

H koreninam

1. Nevarnost navezanosti na materialno bogastvo

Prispodobi o kameli (velblodu) in šivankinem ušesu opozarjata, da bogastvo samo po sebi sicer ni greh, lahko pa postane močna ovira. Ko se človek zanese na svoje imetje, družbeni položaj ali občutek samostojnosti, v svojem srcu hitro zapre prostor za Boga in za služenje drugim.

2. Zveličanje je Božji dar, ne človeški dosežek

Ko učenci prestrašeno vprašajo, kdo se sploh lahko reši, jim Jezus jasno odgovori: »Pri ljudeh je to nemogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.« Človek si nebeškega kraljestva ne more kupiti niti si ga ne more zaslužiti z lastnimi močmi. Odrešenje je dar Božje milosti in Božjega delovanja v človeku. Sam ne zmoreš vsega; zaupaj Bogu.

3. Popolno zaupanje in popolno obračanje vrednot

Jezus tistim, ki so pripravljeni zaradi Njega postaviti Boga na prvo mesto, obljublja obilje večnega življenja. Hkrati pa z mislijo »Mnogi prvi bodo poslednji in poslednji prvi« obrne posvetna merila na glavo: v Božjem kraljestvu merilo uspeha nista moč in bogastvo, temveč ponižnost, zvestoba in ljubezen.

Za današnji čas

1. Past lažnega občutka samostojnosti

Podoba kamele in šivankinega ušesa ni le svarilo pred kopičenjem bogastva, ampak pred mentaliteto, da si v življenju lahko vse zagotovimo in nadzorujemo sami. Sodobna oprijemljiva bogastva – denar, status, uspeh – pogosto ustvarijo lažen občutek varnosti in neodvisnosti od drugih. Sporočilo je poziv k budnosti: ne dovolimo, da nas to, kar imamo in kar smo dosegli, tako naveže nase, da postanemo zaprti za globlje odnose, ranljivost, solidarnost in pomoč drugih

2. Meje človeške vsemogočnosti in pomen ponižnosti

Jezusov odgovor »pri ljudeh je to nemogoče, pri Bogu pa je vse mogoče« izhaja iz verskega pogleda, vendar odpira tudi širše človeško vprašanje: ali res lahko vse dosežemo in obvladamo sami? Sodobni človek ima zaradi znanja, tehnologije in materialnih možnosti ogromno moči, vendar življenje vedno znova postavlja tudi meje našemu nadzoru. Priznati te meje ni poraz. Lahko je začetek ponižnosti, večje odprtosti za druge in globljega premisleka o tem, kaj daje življenju smisel.

3. Prevetritev definicije “uspeha”

Misel »mnogi prvi bodo poslednji in poslednji prvi« močno izziva današnjo kulturo tekmovalnosti, kjer štejejo le zmage, vidnost in prepoznavnost. Misel nas spodbuja, da ponovno premislimo svoje vrednote: človekov položaj, premoženje, število dosežkov ali priznanje drugih ne določajo vrednosti človeka. .Morda so za dobro življenje pomembnejša vprašanja: Kakšen človek postajam? Kako ravnam z ljudmi, od katerih nimam nobene koristi? Kaj sem pripravljen deliti? Komu namenjam svoj čas? In čemu sem se pripravljen odpovedati zaradi nečesa, kar je pomembnejše od mojega osebnega uspeha?

Otrokom, vnukom

Največji zaklad je Bog

Jezus učencem pove, da nas lahko bogastvo in stvari tako prevzamejo, da pozabimo na Boga in druge ljudi. Zato ni najpomembnejše, koliko imamo, ampak kaj nosimo v svojem srcu.

Učenci se začudijo in vprašajo, kdo se potem sploh lahko reši. Jezus jim odgovori, da je ljudem marsikaj nemogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.

Peter pove, da so učenci vse zapustili in šli za Jezusom. Jezus jim obljubi, da nič, čemur se zaradi njega odpovejo, ne bo zaman.

Sporočilo za otroke:
❤️ Ne išči največjega zaklada v stvareh. Zaupaj Jezusu, deli z drugimi in delaj dobro. Pri Bogu je največji zaklad – njegova ljubezen.

Vprašanja za pogovor
  1. Zakaj lahko bogastvo in veliko stvari človeku otežijo, da bi zares sledil Jezusu?
  2. Kaj pomeni bolj zaupati Bogu kakor denarju in stvarem, ki jih imamo?
  3. Jezus govori o kameli, ki gre skozi šivankino uho. Kaj želi s to nenavadno prispodobo povedati učencem?
  4. Jezus pravi: »Pri ljudeh je to nemogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.« Kdaj tudi mi potrebujemo Božjo pomoč, ker sami ne zmoremo?
  5. Čemu se lahko mi odpovemo ali kaj lahko delimo z drugimi, da bi lažje hodili za Jezusom?

  • Zakaj lahko bogastvo in veliko stvari človeku otežijo, da bi zares sledil Jezusu?
    – Ker lahko začnemo misliti samo na to, kaj imamo in kaj bi še radi imeli.
    – Lahko pozabimo na Boga in na ljudi, ki potrebujejo našo pomoč.
    – Jezus ne pravi, da so stvari same po sebi slabe, ampak da ne smejo postati pomembnejše od Boga in ljudi.
  • Kaj pomeni bolj zaupati Bogu kakor denarju in stvarem, ki jih imamo?
    – Da verjamemo, da naša največja sreča ni v tem, koliko stvari imamo.
    – Da se zavedamo, da nam denar ne more dati vsega, na primer pravega prijateljstva, ljubezni in miru.
    – Da se učimo biti hvaležni za to, kar imamo, in znamo tudi kaj deliti.
  • Kaj želi Jezus povedati s kamelo in šivankinim ušesom?
    – Kamela je zelo velika, šivankino uho pa zelo majhno, zato se to zdi nemogoče.
    – Jezus želi pokazati, kako težko je človeku, ki se preveč naveže na bogastvo, popolnoma zaupati Bogu.
    – Hkrati nas spomni, da lahko Bog naredi tudi tisto, česar človek sam ne zmore.
  • Kdaj tudi mi potrebujemo Božjo pomoč, ker sami ne zmoremo?
    – Ko težko komu odpustimo.
    – Ko nas je strah ali smo žalostni.
    – Ko težko naredimo nekaj dobrega ali priznamo svojo napako.
    – Takrat lahko Boga prosimo: »Jezus, sam težko zmorem. Pomagaj mi.«
  • Čemu se lahko mi odpovemo ali kaj lahko delimo z drugimi, da bi lažje hodili za Jezusom?
    – Lahko delimo svoje igrače, sladkarije ali druge stvari.
    – Lahko se odpovemo delu svojega prostega časa in komu pomagamo.
    – Lahko se odpovemo temu, da mora biti vedno vse po naše.
    – Delimo pa lahko tudi nekaj, kar nič ne stane: svoj čas, prijaznost, pozornost, pomoč in prijateljstvo.

Preden nadaljujem

Ko izpustiš lastne ‘tovore’, ostanejo roke proste za milost.