Pomislim
Ko Jezus bogatemu mladeniču našteva zapovedi, ne našteje vseh desetih. Med drugim ne omeni zapovedi »Ne poželi …«, doda pa besede iz Postave: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Zakaj? Kaj nam s tem razodeva o pravem smislu zapovedi? In kako je to povezano z Jezusovim naslednjim pozivom: »Prodaj, kar imaš, in daj ubogim … nato pridi in hodi za menoj«?
Berem
Razmišljam
H koreninam
Za današnji čas
Biti »dober človek« na papirju še ne pomeni živeti polno
Lahko odkljukamo vse kljukice – plačujemo račune, ne kršimo zakonov in smo korektni do ljudi –, pa vendar čutimo, da to še ni vse. Pravila in družbene norme so potrebni, toda sami še ne povedo, za kaj želimo živeti. Mladeničevo vprašanje »Kaj mi še manjka?« lahko zato tudi današnjega človeka premakne od »Kaj moram narediti?« k vprašanju »Kakšen človek želim postati?«
Stvari, ki jih posestvujemo, na koncu posestvujejo nas
Mladeničeva žalost ob odhodu razkriva paradoks: stvari, ki naj bi nam zagotavljale svobodo in varnost, nas lahko začnejo tudi omejevati. Premoženje, status, kariera, udobje ali družbeni položaj sami po sebi niso problem. Problem nastane, ko se jih tako oklenemo, da zaradi njih nismo več pripravljeni odgovoriti na pomembnejši izziv. Svoboda se zato ne meri samo po tem, kaj lahko pridobimo, ampak tudi po tem, čemu smo se sposobni odpovedati.
Velikodušnost nas odpira za nekaj večjega od nas samih
Poziv k prodaji premoženja in razdajanju ubogim ni kazen. Mladeniča postavlja pred vprašanje, ali je sposoben premakniti težišče od imeti zase k deliti z drugim. Tudi danes velikodušnost ni samo vprašanje denarja. Drugim lahko namenimo svoj čas, sposobnosti, pozornost, energijo ali materialne dobrine. Odpoved nečemu, česar se oklepamo, nam lahko povrne svobodo za ljudi, odnose in cilje, ki so pomembnejši od tega, kar posedujemo.
Vsak človek potrebuje nekaj, za kar je vredno živeti
Mladenič je imel veliko, vendar ga Jezus postavi pred vprašanje, ali obstaja nekaj, kar mu pomeni več od njegovega premoženja in varnosti. V evangeliju je odgovor oseben: »Hodi za menoj.« Tudi človeku, ki ne veruje, pa ostaja vprašanje: Kaj je tisto, zaradi česar sem pripravljen zapustiti svojo cono udobja? Čemu oziroma komu želim posvetiti svoje življenje? Kaj je zame vrednejše od tega, kar imam?
Povzetek: ni dovolj biti korekten → preveri, kaj te poseduje → uči se podarjati → vprašaj se, za kaj oziroma za koga želiš živeti.
Otrokom, vnukom
Preden nadaljujem
Prava svoboda ni v tem, koliko imamo v rokah, ampak v tem, koliko odpremo dlani za druge. in za Boga.