Pomislim
Dan prej Jezus pohvali Samarijana, ker se ustavi in nekaj naredi. Danes Marte, ki dela, ne pohvali; pohvali pa Marijo, ker sedi in posluša. Kaj nam ta dva odlomka skupaj povesta o razmerju med poslušanjem in delovanjem?
Berem
Razmišljam
Evangelist Luka je Zgodbo o dobrem Samarijanu in Zgodbo o Marti ter Mariji postavil skupaj zaporedoma. Umetnost te strukture je v tem, da odlomka ne tekmujeta med seboj, ampak tvorita nerazdružljivo celoto.
Dvojna zapoved ljubezni v praksi
Preden Jezus pove priliko o dobrem Samarijanu, ga pravnik vpraša po največji zapovedi. Odgovor je: “Ljubi Gospoda, svojega Boga […] in svojega bližnjega kakor samega sebe”.
Luka v nadaljevanju ponudi praktično ponazoritev obeh delov te zapovedi:
dobri Samarijan: Ljubezen do bližnjega, izražena s konkretnim dejanjem usmiljenja.
Marija iz Betanije: Ljubezen do Boga s popolno prisotnostjo in poslušanjem Njegove besede.
Če beremo le en odlomek, tvegamo popačeno razumevanje veroizpovedi: brez Samarijana postane vera le abstraktno teoriziranje, brez Marije pa le družbeni aktivizem.
Poslušanje kot vir, delovanje kot sadež
Razmerje med obema držama ni vzporedno, ampak vzročno:
Marta dela nekaj izjemno plemenitega (gostoljubnost je bila v tistem času sveta dolžnost), vendar se pri tem “izgublja v mnogih stvareh” in postaja nemirna ter kritična do sestre. Njeno delovanje izvira iz lastnih moči in pričakovanj.
Samarijan pa se ustavi, ker “se mu zasmili” – njegovo dejanje izvira iz preoblikovanega srca, ki zna prepoznati stisko.
Marijina drža (sedenje ob nogah in poslušanje) je tisto, kar človekovo srce napolni, da lahko potem deluje kot Samarijan. Poslušanje daje delovanju pravo smer in čisto motivacijo.
Dinamika ustavljanja (“se ustavi”nasproti “sedi”)
Oba lika morata najprej nekaj prekiniti:
Samarijan mora presekati svoj urnik, načrte in predsodke ter se ustaviti ob ranjenem.
Marija mora presekati pričakovanja okolice o vlogi ženske v kuhinji in sedeti ob Jezusovih nogah.
Oba odlomka skupaj sporočata: da bi lahko resnično delovali ali resnično poslušali, se moramo najprej znati ustaviti in izstopiti iz avtopilota vsakdanjih dolžnosti.
Nauk obeh zgodb skupaj:
Poslušanje brez delovanja je slepo in dvolično, delovanje brez poslušanja pa hitro postane prazno, izčrpavajoče in zagrenjeno. Šele, ko poslušanje rodi delovanje in ko delovanje črpa iz poslušanja, krščansko življenje zaživi v polnosti.
H koreninam
Luka postavi srečanje z Marto in Marijo neposredno za priliko o usmiljenem Samarijanu. To je zanimiva bližina.
V prejšnjem odlomku Jezus učitelju postave na koncu reče, naj ravna kakor Samarijan. Tam je v ospredju človek, ki vidi stisko, pristopi in nekaj naredi. Samarijanova ljubezen je zelo dejavna.
Takoj nato srečamo Marto, ki prav tako dela. Sprejme Jezusa in mu streže. Toda tokrat Jezus pohvali Marijo, ki sedi in posluša.
Odlomka zato ni dobro postaviti drugega proti drugemu, kot da bi prvi govoril: »Delaj«, drugi pa: »Ne delaj.« Skupaj kažeta nekaj globljega. Krščanska ljubezen potrebuje dejanje, vendar dejanje samo še ni vse. Pred delovanjem in sredi njega mora obstajati tudi prostor, v katerem človek sprejema Gospodovo besedo.
Marta naredi nekaj dobrega
Marto je zelo lahko spremeniti v negativni lik zgodbe. Toda evangelij se ne začne tako.
Prav Marta je tista, ki sprejme Jezusa.
Gostoljubnost je bila v tedanji kulturi pomembna dolžnost in njena želja, da bi gostu postregla, ni nekaj slabega. Jezus ji tudi ne očita, da streže.
Težava se pokaže drugje: Marta postane zaradi strežbe tako obremenjena, da jo začne njena skrb notranje razdvajati.
To je pomembna razlika. Evangelij ne postavlja dobrega poslušanja nasproti slabemu delu. Marta počne dobro stvar, vendar jo lahko celo dobra stvar tako zaposli, da izgubi notranje središče.
Marija ob Jezusovih nogah
Marijina drža je pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled.
Sedeti ob nogah učitelja je bila drža učenca. Marija torej ni predstavljena preprosto kot sestra, ki počiva, medtem ko druga dela. Posluša Jezusovo besedo kot učenka.
V svetu, kjer je bilo formalno versko poučevanje močno povezano z moškimi, je ta podoba ženske kot Jezusove učenke še posebej pomenljiva. Jezus njene drže ne zavrne, ampak jo potrdi.
»Dobri del«, ki ga je izbrala, zato ni brezdelje. Marija je izbrala držo človeka, ki dovoli, da ga Gospod najprej nagovori.
»Gospod, ti ni mar?«
Marta ne govori najprej Mariji. Govori Jezusu. Njene besede so skoraj očitek: ali ti ni mar, da sem ostala sama?
V tem trenutku se pokaže, kako daleč jo je pripeljala njena notranja napetost. Začela je s tem, da želi nekaj narediti za Jezusa, konča pa tako, da Jezusu očita, da njega ne skrbi zanjo.
To je eden najzanimivejših preobratov odlomka.
Mogoče je toliko delati za nekoga, da ga nazadnje nehamo poslušati. Mogoče je celo veliko delati za Boga in pri tem postati jezni nanj, ker stvari ne potekajo tako, kot smo si zamislili.
»Marta, Marta«
Jezusov odgovor ni hladen. Dvakrat jo pokliče po imenu: »Marta, Marta.« Preden spregovori o njenem problemu, nagovori njo.
Nato ne reče: preveč delaš. Reče, da jo skrbi in vznemirja mnogo stvari. Težišče ni na količini njenega dela, ampak na stanju njenega srca.
Zato Jezusov stavek »eno je potrebno« ni preprosta pohvala nedelavnosti. Govori o notranjem središču, iz katerega vse drugo dobi pravo mesto.
Kaj je »eno potrebno«?
Jezus tega »enega« ne opredeli z abstraktno razlago. Pred njim je Marija, ki sedi in posluša. Zato odgovor kaže proti sprejemanju Gospodove besede in odnosu z njim.
To potrjuje tudi širši Lukov poudarek: blagor človeku, ki Božjo besedo posluša in jo ohranja oziroma po njej živi.
Marija torej ni cilj sama sebi. Njeno poslušanje je začetek. Jezusova beseda naj bi človeka oblikovala in iz nje nato raste tudi njegovo ravnanje.
Duhovno sporočilo odlomka. Jezus ne izbira med dvema sestrama tako, da bi bila ena dobra in druga slaba. Marta ga sprejme in mu služi; tudi to je izraz ljubezni. Toda njena skrb za Jezusa jo tako prevzame, da skoraj izgubi Jezusa samega. Marija pokaže drugačen vrstni red: najprej biti pri Gospodu, sprejeti njegovo besedo in dovoliti, da iz odnosa z njim zraste vse drugo. Evangelij zato ne govori predvsem o nasprotju med delom in molitvijo, ampak o središču človekovega delovanja. Tudi najboljše delo lahko postane prazno ali nemirno, če človek izgubi tistega, zaradi katerega ga je sploh začel.
DODATEK: Marta in Marija
Marta in Marija sta bili sestri, ki sta živeli v kraju Betanija in sta skupaj z bratom Lazarjem pripadali Jezusovemu krogu bližnjih prijateljev. Luka v odlomku ne pove imena vasi, Janez pa Betanijo izrecno poveže z Marto, Marijo in Lazarjem.
V Lk 10,38–42 Marta sprejme Jezusa v svojo hišo in skrbi za gostoljubje; Marija sedi ob njegovih nogah ter posluša njegovo besedo. To, da sedi ob učenčevih nogah, kaže, da nastopa kot Jezusova učenka. Jezus Marte ne graja zato, ker bi bilo služenje slabo, ampak jo opozori, naj je skrb za številne stvari ne odvrne od poslušanja njega; Marijina izbira je v tistem trenutku »boljši delež«.
Janezov evangelij pokaže tudi druge plati njunega značaja: Marta izpove vero v Jezusa kot Kristusa, Božjega Sina, Marija pa pride k njemu ob bratovi smrti. Evangeliji tako ne predstavljajo Marte zgolj kot »dejavne« in Marije zgolj kot »kontemplativne«; to sta duhovni podobi, ki ju je krščansko izročilo pogosto prepoznalo v njunem ravnanju, vendar sta bili najprej resnični sestri in Jezusovi učenki.
Za današnji čas
Ko vse postane nujno
Marta je zelo sodobna svetopisemska oseba. Okoli nje je veliko stvari, ki jih je treba narediti. Nobena od njih ni nujno nepomembna. Težava nastane, ko vse skupaj postane tako nujno, da človek ne zmore več razlikovati med pomembnim in bistvenim.
Današnji človek ima za to še več možnosti. Sporočila, obvestila, elektronska pošta, delo, šola, družinske obveznosti, novice in neskončen tok informacij lahko ustvarijo občutek, da je treba biti ves čas odziven.
Človek je lahko zato izjemno dejaven in hkrati vedno bolj razpršen. Jezus Marti ne ponudi boljše tehnike organizacije časa. Poseže globlje: »Eno je potrebno.«
V svetu, ki nam vsak dan ponuja desetine stvari, ki naj bi bile nujne, evangelij sprašuje, ali obstaja nekaj, čemur morajo vse druge stvari šele najti svoje mesto.
Za iskalce
Ali je človek vreden samo takrat, ko nekaj dela?
Naša kultura močno ceni produktivnost. Pogosto se že ob prvem srečanju predstavimo s tem, kaj delamo. Dan ocenjujemo po tem, koliko smo opravili. Počitek lahko spremlja celo občutek krivde.
Marta je v tem smislu presenetljivo domača oseba: veliko dela in zaradi tega postaja vedno bolj nemirna. Marija pa samo sedi in posluša. Jezus prav njej prizna, da je izbrala dobri del.
To ne pomeni, da delo ni pomembno. Jezus je le dan prej za zgled postavil Samarijana prav zaradi njegovih konkretnih dejanj. Toda zgodba o Marti in Mariji postavlja drugo vprašanje: ali človek potrebuje tudi trenutke, v katerih njegova vrednost ni odvisna od tega, koliko proizvede, opravi ali doseže?
Krščanski odgovor gre še dlje. V središču življenja ni najprej naloga, ampak odnos. Človek pred Bogom ni najprej delavec, ki mora dokazati svojo koristnost. Najprej je nekdo, ki je povabljen, da posluša in sprejme.
Otrokom, vnukom
Zgodba o Marti in Mariji
Jezus je prišel v neko vas. Tam ga je v svoj dom sprejela žena z imenom Marta.Marta je imela sestro Marijo. Marija je sedla k Jezusovim nogam in poslušala, kaj pripoveduje.
Marta pa je imela veliko dela. Hotela je poskrbeti za Jezusa in mu lepo postreči. Ker je vse delala sama, je postajala vedno bolj nemirna. Nazadnje je prišla k Jezusu in mu rekla:
»Gospod, ali ti ni mar, da me je sestra pustila samo pri delu? Reci ji, naj mi pomaga.«
Jezus pa ji je prijazno odgovoril:
»Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari. Potrebno pa je eno. Marija je izbrala dobri del.«
Jezus ni rekel, da je narobe pomagati, kuhati ali skrbeti za druge. Marta je želela narediti nekaj lepega.
Pokazal pa ji je, da lahko človek postane tako zaposlen, da pozabi na nekaj še pomembnejšega.
Marija je razumela, da je Jezus prišel v njihov dom. Zato je hotela najprej biti z njim in ga poslušati.
Mali kviz
1. Kdo je sprejel Jezusa na svoj dom?
A) Marija
B) Marta
C) Samarijan
2. Kaj je delala Marija?
A) Sedela je ob Jezusovih nogah in ga poslušala.
B) Pripravljala je večerjo.
C) Odšla je iz hiše.
3. Zakaj je bila Marta vznemirjena?
A) Ker Jezus ni hotel jesti.
B) Ker je imela veliko dela in je ostala sama pri strežbi.
C) Ker Marije ni bilo doma.
4. Kaj je Jezus povedal Marti?
A) Da mora takoj nehati delati.
B) Da Marija ničesar ne razume.
C) Da jo skrbi mnogo stvari, potrebno pa je eno.
5. Kaj je glavno sporočilo zgodbe?
A) Delo in pomoč drugim nista pomembna.
B) Poslušanje Jezusa daje pravo središče tudi našemu delovanju.
C) Pri obisku ni treba nikoli ničesar pripraviti.
Rešitve: 1 – B, 2 – A, 3 – B, 4 – C, 5 – B
Preden nadaljujem
Lahko veliko naredim za Jezusa in vendar pozabim biti z njim.