Pomislim
Ob branju odlomka evangelija v #Berem se zdi, da Jezus ruši družinske vezi. Pa je to res? Ali pa se za temi ostrimi besedami skriva nekaj povsem drugega?«
Berem
Razmišljam
Ko si zastavimo to vprašanje (#Pomislim), stopimo v samo srce človeškega strahu pred izgubo tistega, kar nam je najbolj domače. Družina je naše zavetje, prostor varnosti in ljubezni. Ko Jezus vanjo zareže z besedami o meču, sinu proti očetu in hčeri proti materi, začutimo nelagodje. Vendar se za temi ostrimi besedami ne skriva rušenje, ampak temeljito prečiščevanje in osvobajanje,
- saj Jezus ne ruši odnosov, temveč njihovo malikovanje.
- Jezusov meč pomeni orodje, s katerim prerežemo nezdravo odvisnost,
- Jezus usmerja od družine po krvi k družini po Duhu.
Jezus ne ruši odnosov, ruši pa njihovo malikovanje
Največja nevarnost za družino je, ko ta postane zaprt krog, nekakšen egoizem v množini. To se zgodi, ko družinski pritiski, pričakovanja staršev ali strah pred zamero postanejo pomembnejši od resnice, pravičnosti in klica vesti. Jezus pravi: »Kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene…« S tem postavlja ločnico. Če moramo izbirati med tem, kar ugaja družini, in tem, kar je prav pred Bogom, moramo izbrati Boga. S tem ko Jezus družino postavi na drugo mesto, ji pravzaprav reši življenje – postavi jo na realna tla, kjer nihče od družinskih članov od drugega ne pričakuje, da mu bo zamenjal Boga.
Meč, ki prinaša resnično svobodo
Meč, ki ga prinaša Jezus, ni orožje agresije, ampak kirurški instrument. Njegov namen je prerezati popkovino nezdrave odvisnosti. V tistem času (pa tudi danes) so družinske vezi pogosto pomenile popolno podrejanje tradiciji in nadzoru. Jezus posameznika osvobaja. Vsak človek ima svojo lastno, neposredno pot do Boga, ne glede na to, iz kakšne družine prihaja. Ta “meč” loči človeka od pričakovanj okolice, da bi lahko postal to, kar v resnici je – Božji otrok.
Od družine po krvi k družini po Duhu
Zdi se, da Jezus nekaj jemlje, a v resnici daje nekaj nepredstavljivo večjega. Ko človek zaradi zvestobe Kristusu tvega nerazumevanje v lastni hiši, ne ostane sam. Vstopi v širšo, vesoljno družino vernih. Jezus s tem odpiranjem družinskih meja preprečuje, da bi se zaprli v lastne klanovske interese.
DODATEK: V tistem času so učitelji uporabljali močne, šokantne podobe, da bi si ljudje zapomnili bistvo. V vzporednem odlomku v Lukovem evangeliju Jezus uporabi še močnejšo besedo: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere…«. Vsi svetopisemski strokovnjaki se strinjajo, da gre za hebrejski način izražanja, kjer beseda “sovražiti” pomeni “ljubiti manj” ali “postaviti na drugo mesto”
H koreninam
Ljubezni do Boga ima absolutno prednost (in predanost) Jezusova trditev, da prinaša »meč« in razdeljenost v družine, na prvi pogled šokira. Vendar meč tukaj predstavlja ločnico med tem, kaj je na prvem mestu. Jezus ne uničuje družinskih vezi, ampak postavlja duhovno hierarhijo: ljubezen do Boga mora biti nad vsemi zemeljskimi odnosi, pa naj bodo še tako tesni. Če zemeljski odnosi ali družbena pričakovanja postanejo ovira na poti za Kristusom, mora učenec izbrati Boga. Prava vera zahteva popolno notranjo svobodo.
Paradoks križa in izgube življenja (Skrivnost rasti) »Kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.« To je osrednji paradoks krščanskega življenja. Jezus nas opominja, da krčevito oklepanje lastne varnosti, egoizma in udobja vodi v duhovno smrt. Sprejetje lastnega križa – kar pomeni vsakodnevno darovanje, potrpežljivost v stiskah in umiranje lastnemu jazu – je edina pot do resničnega, polnega življenja. Življenje pridobi svojo vrednost šele takrat, ko ga znamo podariti.
Skrivnost navzočnosti v »malih« in pomen gostoljubja V zadnjem delu odlomka Jezus preusmeri pogled na skupnost in sočutje. Kdor sprejme njegove učence, sprejme Njega samega. Duhovni poudarek je v tem, da se Bog skriva v majhnih, vsakdanjih dejanjih ljubezni – kot je »čaša hladne vode«. Velikost krščanskega poklicanosti se ne kaže le v velikih junaštvih, ampak v preprostem, odprtem srcu, ki prepozna božjo navzočnost v sočloveku in zna odgovoriti na njegove najbolj osnovne potrebe.
Za današnji čas
Ne zamenjujmo površnega miru s pravo resnico (Pogum za pristnost) Danes živimo v kulturi, ki za vsako ceno išče udobje in se izogiba konfliktom, pogosto na račun resnice. Jezusov »meč« nas opominja, da krščanstvo ni pasivno prilagajanje družbenim trendom zgolj zato, da bi bil mir v hiši. Danes to pomeni pogum, da ostaneš zvest svojim vrednotam in veri, četudi te okolica, sodelavci ali celo družinski člani zaradi tega ne razumejo, kritizirajo ali izključujejo. Pristen mir zahteva trdno hrbtenico.
Iskanje samega sebe z darovanje, ne z egoizmom (Protistrup za individualizem) Sodobni svet nas nenehno nagovarja, da moramo »najti sebe«, svoje ugodje, uspeh, materialno varnost in postavljanje lastnih želja na prvo mesto. Jezusovo sporočilo o »izgubi življenja« pa pravi ravno nasprotno: bolj ko si sebičen in obseden s seboj, bolj si prazen. Danes to pomeni zavestno odločitev, da stopimo iz svojega mehurčka, namenimo svoj čas, energijo in talente drugim ter s služenjem odkrijemo svoj pravi smisel.
Velika dela se skrivajo v majhnih, vsakdanjih gestah (Kultura bližine) V času velikih globalnih kriz in nenehnega hitenja se nam lahko zdi, da kot posamezniki ne moremo spremeniti ničesar. Jezus s »čašo hladne vode« vrača pomen drobnim dejanjem. Sporočilo za danes je: ne podcenjuj moči preproste prijaznosti. Poslušati osamljenega soseda, ponuditi pomoč utrujenemu sodelavcu ali nekomu preprosto nakloniti topel nasmeh so tista dejanja, s katerimi danes v svet prinašamo Kristusa in spreminjamo družbo od spodaj navzgor.
Otrokom, vnukom
Ta odlomek iz Svetega pisma so na prvi pogled precej resen in morda malce nenavaden, saj Jezus uporablja močne besede, kot je “meč”. A če jih pogledamo od blizu, nam Jezus z njimi sporoča nekaj zelo lepega in pomembnega o tem, kako imeti rad.
Jezus mora biti na prvem mestu Ko Jezus reče, da ne prinaša miru, ampak meč, to ne pomeni, da želi, da se ljudje kregajo ali tepejo. Jezus nas uči, da je ljubezen do Boga najpomembnejša stvar na svetu. Včasih se zgodi, da kdo doma ali med prijatelji ne verjame v Jezusa ali pa dela stvari, ki niso dobre. Jezus nas opominja, da moramo vedno izbrati to, kar je prav in kar nas uči On, tudi če se drugi z nami ne strinjajo – pa četudi so to naši domači.
Nositi svoj križ Jezus pravi, naj vsak “vzame svoj križ”. To pomeni, da v življenju vsi včasih doživimo težke dni, ko smo žalostni, ko nam kaj ne gre ali ko nam je težko narediti kaj dobrega. Jezus nas prosi, da teh težkih trenutkov ne vržemo stran, ampak jih potrpežljivo nesemo z Njim, saj nam On pomaga in nas dela močnejše.
Skodelica hladne vode Za konec pa Jezus pove nekaj čudovitega: vsako, še tako majhno dobro delo, šteje! Če nekomu, ki je žejen, ponudiš skodelico hladne vode ali pa preprosto pomagaš nekomu, ki je v težavah, je to tako, kot bi pomagal samemu Jezusu. Bog vidi vsako tvoje prijazno dejanje, vsak nasmeh in vsako posojanje igrač, in je nate zelo ponosen.
Preden nadaljujem
Resnični mir ni zgolj odsotnost konfliktov ali prilagajanje za vsako ceno; je sad zvestobe tistemu, kar je pravično in sveto.