Pomislim
V odlomku v #Berem se Jezus sreča s tremi ljudmi. Vsem pogovorom je skupno vprašanje: Kaj pomeni zares hoditi za njim? Zanimivo pa je, da noben od teh treh mož nima imena. Kaj mislite, zakaj? Nam to kaj sporoča?
Berem
Razmišljam
Evangelist Luka ne pove, da so možje brez imena zato, ker naj bi predstavljali določene skupine ljudi. Njihova neimenovanost pa bralcu omogoča, da jih ne bere zgolj kot tri posameznike iz preteklosti, temveč kot tri različne drže, s katerimi se človek srečuje ob Jezusovem klicu.
Prvi se sam ponudi: »Hodil bom za teboj, kamor koli pojdeš.« Jezusov odgovor ga sooči s ceno učenčevstva: slediti mu ne pomeni zagotovljene varnosti ali udobja. Drugemu Jezus izrecno reče: »Hodi za menoj«; ta želi najprej opraviti družinsko dolžnost. Tretji se prav tako ponudi, vendar želi najprej oditi domov. Jezusovi odgovori poudarijo prednost Božjega kraljestva in potrebo po odločni, nerazdeljeni usmerjenosti.
Tako neimenovani možje postanejo nekakšna ogledala: lahko se vprašamo, ali se v nas pojavlja velika obljuba brez pripravljenosti na žrtev, odlašanje zaradi sicer dobrih skrbi ali želja slediti Jezusu, a obenem ostajati obrnjeni k prejšnjemu življenju. Avguštin povzema tri prizore prav po njihovih različnih odzivih: eden ponudi, da bo šel za Jezusom, drugi se ne ponudi sam, tretji pa želi odložiti odločitev.
Pomembno je, da Jezusove ostre besede o pokopu očeta ne razumemo kot splošno prepoved spoštovanja staršev ali pogrebnih dolžnosti. Gre za poudarek, da ima Božji klic prvenstvo; papež Frančišek je izrecno pojasnil, da ta beseda ne odpravlja četrte božje zapovedi.
Zato je njihova neimenovanost lahko duhovno zgovorna: Luka ne usmeri pozornosti na njihova imena, ampak na vprašanje, ki ga njihovi pogovori zastavijo vsakemu bralcu — kaj mora v meni postati svobodnejše, da bom lahko zares hodil za Jezusom?
H koreninam
V odlomku so zbrani trije kratki pogovori o hoji za Jezusom. Jezus je na poti v Jeruzalem, kamor gre naproti svojemu trpljenju in smrti. Na tej poti postane jasno, da biti njegov učenec ne pomeni le občudovati ga ali se navduševati nad njegovimi deli: pomeni mu zaupati in mu slediti tudi takrat, ko to zahteva odpoved, spremembo načrtov ali negotovost.
Umestitev
Tik pred tem je Jezus odločno krenil proti Jeruzalemu. V neki samarijski vasi ga niso sprejeli, ker je potoval proti Jeruzalemu. Njegovi učenci so se na zavrnitev razjezili, Jezus pa jih je ustavil. Tako se odlomek o treh ljudeh, ki razmišljajo o hoji za njim, nadaljuje z istim vprašanjem: kaj zares pomeni slediti Jezusu?
Luka ne pove imen teh treh ljudi. Pomembnejši od njihove identitete so njihovi različni odzivi: eden se ponudi sam, drugega pokliče Jezus, tretji pa se želi pridružiti, vendar bi rad najprej opravil še nekaj doma.
Jezus nima, kamor bi naslonil glavo
Prvi človek obljubi, da bo šel za Jezusom, kamorkoli bo šel. Jezus odgovori, da imajo lisice brloge in ptice gnezda, Sin človekov pa nima stalnega doma.
»Sin človekov« je naziv, ki ga Jezus pogosto uporablja zase. V tem prizoru poudari njegovo skromno in negotovo življenje. Jezus človeka ne odvrača nujno od hoje za seboj; pojasni mu, da učenec ne sme pričakovati udobja, varnosti ali posebnih koristi. Njegovo poslanstvo ga vodi od kraja do kraja in ga lahko izpostavi zavrnitvi.
Ta beseda je še posebej pomembna, ker sledi ponudbi, ki zveni zelo odločno. Jezus želi, da človek razume, kaj obljublja: ne lahke poti, temveč življenje, v katerem se ne opira na stalno udobje.
»Pusti, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve«
Drugemu človeku Jezus sam reče: »Hodi za menoj.« Človek prosi, naj prej odide pokopat očeta. Pokop svojcev je bil v judovskem svetu resna družinska in verska dolžnost, zato Jezusove besede zvenijo ostro.
Natančno ne vemo, ali je bil oče že mrtev ali pa je človek želel ostati doma, dokler oče ne bi umrl. Pripoved tega ne pojasni. Jezusov odgovor zato ne razumemo kot splošno prepoved pokopavanja staršev ali kot zavrnitev družinske ljubezni. Poudarek je na nujnosti njegovega klica: ko Jezus človeka pošlje oznanjat Božje kraljestvo, naj tega poslanstva ne odlaga v nedogled.
Beseda »mrtvi« ima tu lahko tudi duhovni pomen. »Mrtvi« lahko označuje ljudi, ki se ne odzivajo na Božje življenje in zato ostajajo pri običajnem življenju brez spreobrnjenja. Jezus pravi, naj učenec, ki je poklican oznanjat Božje kraljestvo, prepusti druge nujne opravke tistim, ki jih lahko opravijo, sam pa odgovori na klic.
To je zahtevna izjava, ki jo beremo v okviru Jezusovega posebnega klica, ne kot pravilo, da je treba zanemariti starše ali družino. V krščanskem razumevanju je skrb za svojce dobra in pomembna; odlomek pa pokaže, da lahko včasih nastopi trenutek, ko človek ne sme odlašati z nalogo, ki mu jo zaupa Bog.
Oranje in pogled nazaj
Tretji človek želi slediti Jezusu, vendar prosi, da bi se prej poslovil od domačih. Jezus odgovori s podobo orača: kdor prime za plug in se ves čas ozira nazaj, ne more dobro orati.
V starodavnem svetu je bilo oranje ročno delo. Orača je bilo treba gledati naprej in držati plug v smeri, sicer so brazde postale krive. Podoba zato pomeni, da se človek, ki se odloči slediti Jezusu, ne more ves čas vračati k staremu življenju in odlašati z odločitvijo.
Jezus ne obsoja ljubezni do družine ali običajnega slovesa. Poudarja pa, da mora biti odločitev za njegovo pot resnična in usmerjena naprej. Učenec ne more hkrati izbrati nove poti in se z vsem srcem oklepati prejšnje.
Povezava s Staro zavezo
Podoba orača spominja na pripoved o preroku Elizeju. Ko ga je prerok Elija poklical, je Elizej delal na polju in oral z voli. Poslovil se je od staršev, nato pa zapustil prejšnje delo in šel za Elijem. Ta zgodba kaže, da Božji klic lahko pomeni resnično spremembo življenjske smeri. Jezusova beseda o plugu uporablja podobno podobo, a še bolj poudari odločno vztrajanje na novi poti.
Tudi Jezusova skromnost in pomanjkanje stalnega doma se ujemata s starozaveznim izročilom o Božjih poslancih, ki so pogosto živeli negotovo in se zanašali na Boga. Odlomek tako predstavi hojo za Jezusom kot zaupanje, ne kot zagotovilo za udobno življenje.
Kaj pomeni slediti Jezusu?
Trije prizori osvetlijo tri različne ovire: željo po varnosti, odlaganje zaradi drugih obveznosti in navezanost na prejšnje življenje. Jezus ne pravi, da so dom, družina ali slovo sami po sebi napačni. Sprašuje pa, ali je človek pripravljen dati Božjemu klicu prvo mesto, ko ta resnično zahteva odločitev.
Za večino kristjanov hoja za Jezusom ne pomeni zapustiti družine ali doma. Pomeni živeti svoje vsakdanje dolžnosti v zvestobi evangeliju. Odlomek pa nas opozarja, da ljubezni do Boga ne smemo vedno prestavljati na »pozneje« in da nas strah pred negotovostjo ne sme odvrniti od dobrega, h kateremu smo poklicani.
Za današnji čas
Pripravljenost na negotovost in odpoved udobju
Hoditi za Jezusom (ali slediti svojemu višjemu poslanstvu) ne prinaša nujno materialne varnosti, ugleda ali stalnega udobja. Današnji človek je poklican k sprejemanju tveganja in ranljivosti ter k življenju brez neprestano zagotovljenih jamstev.
Nujnost delovanja brez neprestanega odlašanja
Tudi dobre, častne ali družinske obveznosti lahko postanejo izgovor za odlaganje pomembnih odločitev na »pozneje«. Pravi klic zahteva neposrednost, saj celo dobre stvari ne smejo ovirati tistega, kar je v življenju resnično najpomembnejše.
Popolna usmerjenost naprej brez razdeljenosti srca
Uspeh na izbrani poti zahteva celostno predanost in odločnost (tako kot orač pri plugu). Hrepenenje po pretekli varnosti ali neprestano oziranje nazaj vodi v omahovanje in preprečuje, da bi človek polno zaživel svoje poslanstvo.
Iskalcem
Vera ni udobje, ampak zaupanje v negotovosti
Vera ne ponuja materialnih jamstev, družbenega ugleda ali brezskrbnega ugodja (Sin človekov nima, kamor bi glavo naslonil). Iskanje vere pomeni pripravljenost na ranljivost in tveganje ter preusmeritev zaupanja iz zunanje varnosti v odnos z Bogom.
Osebni klic k veri ima prednost pred vsem drugim
Življenje po veri zahteva odločnost tukaj in zdaj. Tudi dobre, plemenite in samoumevne dolžnosti ne smejo postati nenehen izgovor za odlašanje duhovnega odziva na »pozneje« – odločitev za življenje v Božjem kraljestvu zahteva takojšnjo prednost.
Vera zahteva celostno predanost brez oziranja nazaj
Biti učenec pomeni imeti nerazdeljeno srce. Tisti, ki stopi na pot vere, ne more hkrati neprestano hrepeneti po starih vzorcih ali varnosti, ki jo zapušča (podoba pluga); resnično duhovno življenje se gradi z jasnim in neomajnim pogledom naprej.
Otrokom, vnukom
Sledimo Jezusu
Jezus sreča ljudi, ki bi radi šli z njim, vendar imajo še druge načrte in opravke. Pove jim, da odločitev zanj pomeni pogumno stopiti na pot in mu zaupati. Kdor želi slediti Jezusu, naj se ne ozira ves čas nazaj, ampak naj z zaupanjem hodi naprej.
Jezus nas vabi, da mu zaupamo in mu pogumno sledimo.
Kviz – Jezus nas vabi, naj mu sledimo
1. PRVI ČLOVEK: Kaj reče Jezusu?
A) »Hodil bom za teboj, kamor koli pojdeš.«
B) »Najprej moram domov.«
C) »Ne morem iti s teboj.«
2. PRVI ČLOVEK: Kaj mu Jezus odgovori?
A) Da bo dobil lepo hišo.
B) Da Sin človekov nima, kamor bi glavo naslonil.
C) Da naj pride naslednji dan.
3. DRUGI ČLOVEK: Kaj želi storiti, preden gre za Jezusom?
A) Posloviti se od prijateljev.
B) Pokopati svojega očeta.
C) Dokončati svoje delo.
4. TRETJI ČLOVEK: Kaj želi storiti, preden začne slediti Jezusu?
A) Posloviti se od domačih.
B) Poiskati svoje prijatelje.
C) Pripraviti se na pot.
5. SPOROČILO: Kaj nam želi Jezus povedati?
A) Naj mu sledimo odločno in se ne oziramo nazaj.
B) Naj najprej opravimo vse svoje načrte.
C) Naj mu sledimo samo takrat, ko je lahko.
1. PRVI ČLOVEK: Kaj reče Jezusu?
A) »Hodil bom za teboj, kamor koli pojdeš.«
B) »Najprej moram domov.«
C) »Ne morem iti s teboj.«
2. PRVI ČLOVEK: Kaj mu Jezus odgovori?
A) Da bo dobil lepo hišo.
B) Da Sin človekov nima, kamor bi glavo naslonil.
C) Da naj pride naslednji dan.
3. DRUGI ČLOVEK: Kaj želi storiti, preden gre za Jezusom?
A) Posloviti se od prijateljev.
B) Pokopati svojega očeta.
C) Dokončati svoje delo.
4. TRETJI ČLOVEK: Kaj želi storiti, preden začne slediti Jezusu?
A) Posloviti se od domačih.
B) Poiskati svoje prijatelje.
C) Pripraviti se na pot.
5. SPOROČILO: Kaj nam želi Jezus povedati?
A) Naj mu sledimo odločno in se ne oziramo nazaj.
B) Naj najprej opravimo vse svoje načrte.
C) Naj mu sledimo samo takrat, ko je lahko.
Rešitve: 1 – A, 2 – B, 3 – B, 4 – A, 5 – A
Preden nadaljujem
Jezus me vabi, da mu zaupam, pogumno hodim za njim in se ne oziram nazaj.