Pomislim
Peter pravilno prepozna Jezusa kot Božjega Maziljenca. Zakaj mu Jezus takoj zatem prepove, da bi to govoril drugim? Ali je mogoče o Jezusu povedati nekaj povsem pravilnega in ga kljub temu napačno razumeti?
Berem
Razmišljam
Človek lahko o Jezusu izreče nekaj teološko pravilnega, vendar ga kljub temu ne razume zares. Peter pravilno izpove: »Božji Maziljenec.« Toda takoj zatem Jezus napove trpljenje, zavrženje, smrt in vstajenje. S tem pokaže, da naziva »Maziljenec« ni mogoče razumeti ločeno od križa.
Pravilna beseda, napačna predstava
Peter je Jezusa prepoznal kot obljubljenega Odrešenika, vendar so učenci verjetno še vedno pričakovali predvsem zmagovitega in politično močnega kralja. Jezus pa je Maziljenec, ki odrešuje tako, da sprejme trpljenje in daruje svoje življenje. Zato njihova vera še ni bila popolna: pravilno so imenovali Jezusa, niso pa še razumeli načina njegovega mesijanskega poslanstva.
To se pozneje pokaže tudi pri Petru, ko nasprotuje napovedi trpljenja. Peter je razumel, da je Jezus Božji Sin, vendar še ni razumel skrivnosti križa in vstajenja.
Zakaj zapoved molka?
Vera mora dozoreti
Zakaj zapoved molka?
Jezus učencem ne prepove govoriti zato, ker bi bila Petrova izpoved napačna, ampak zato, ker bi jo ljudje brez razumevanja križa lahko razlagali po svoje. Če bi slišali samo, da je Jezus »Maziljenec«, bi ga lahko razumeli kot političnega osvoboditelja ali čudodelnika. Njegovo mesijanstvo pa je mogoče pravilno razumeti šele v luči pasijona, smrti in vstajenja.
Jezus zato najprej dopolni njihovo vero s težko vsebino svojega poslanstva. Oznanjevanje pride ob pravem času: po križu in vstajenju, ko bodo apostoli lahko pričali ne le o njegovih čudežih, ampak o celotni resnici—da je križani Jezus res vstali Mesija.
Vera mora dozoreti
Odlomek nas opozarja, da tudi pravilni verski izrazi še ne pomenijo zrele vere. Človek lahko reče »Jezus je Gospod«, vendar si ga predstavlja kot tistega, ki bo izpolnil njegove načrte, odstranil vse težave ali mu zagotovil uspeh. Evangelij pa nas uči, da je Jezusov način kraljevanja služenje, darovanje in križ.
Zato Jezus Petrovo izpoved sprejme, vendar jo takoj poglobi. Pravo vprašanje ni samo: »Kdo je Jezus?«, ampak tudi: »Kakšen Mesija je?« Šele ko sprejmemo križ in vstajenje, lahko o njem govorimo pravilno ne le z usti, ampak tudi z življenjem.
H koreninam
Odlomek opisuje enega osrednjih trenutkov Jezusovega javnega delovanja. Jezus prvič jasno poveže Petrovo izpoved, da je on Kristus (Maziljenec, tisti, ki ga pošilja Bog) s svojim prihodnjim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem. Učenci pravilno prepoznajo njegovo mesijansko identiteto, vendar še ne razumejo, kakšna bo njegova mesijanska pot.
Mesto odlomka v evangeliju
Jezus v okolju judovskih pričakovanj
Kaj pomeni »Božji Maziljenec«?
Peter govori v imenu učencev
Zakaj Jezus zapove molk?
»Sin človekov mora veliko trpeti«
Mesto odlomka v evangeliju
Dogodek sledi poslanstvu dvanajsterih, Herodovemu vprašanju in pomnožitvi kruha. Učenci so že videli Jezusovo oblast nad demoni in boleznimi, slišali njegovo oznanilo o Božjem kraljestvu ter bili priče čudežu, ko je nasitil množico. Zato vprašanje »Kdo je Jezus?« ni več zgolj vprašanje za množice, ampak postane vprašanje, na katerega mora vsak učenec osebno odgovoriti.
Luka pripoveduje, da Jezus moli, ko učencem zastavi to vprašanje. Molitev je pri Luku pogosto povezana s pomembnimi preobrati (odločitvami) v Jezusovem poslanstvu. Jezus se umakne od množice, vendar so učenci blizu; s tem Luka nakaže, da bo sledilo posebno razodetje, namenjeno tistim, ki hodijo z Jezusom. Jezus ne sprašuje zato, ker ne bi poznal mnenja ljudi, ampak zato, da bi učence odvrnil od nepopolnih predstav množice in jih pripeljal do prave vere.
Jezus v okolju judovskih pričakovanj
Ljudje Jezusa primerjajo z Janezom Krstnikom, Elijem ali enim izmed starodavnih prerokov. To kaže, da so v njem prepoznavali Božjega poslanca, vendar ga še niso razumeli kot dokončno razodetje Boga in obljubljenega Mesija.
Takšne predstave so imele korenine v judovski zgodovini:
- Janez Krstnik je nastopal kot prerok spreobrnjenja in priprave na Gospodov prihod;
- Elija je bil veliki prerok, ki je branil zvestobo Izraelovemu Bogu;
- »starodavni prerok« spominja na pričakovanje preroka, ki ga bo Bog obudil za svoje ljudstvo.
Jezus je torej nastopal v svetu, ki je pričakoval Božje posredovanje, obnovo Izraela in prihod odrešenja. Toda njegovo poslanstvo je presegalo vse dotedanje preroške vzorce. Ni bil samo še en prerok, ampak Božji Kristus.
Kaj pomeni »Božji Maziljenec«?
Peter odgovori: »Božji Maziljenec.« (“Božji Kristus”) Beseda Kristus je grški izraz za hebrejski naslov Maziljenec oziroma Mesija. Maziljenje je v Stari zavezi označevalo posebno poslanstvo kraljev, duhovnikov in včasih tudi prerokov.
Izraz »Božji Kristus« zato pomeni, da je Jezus tisti, ki ga je Bog določil in poslal. Albert Veliki v tej izpovedi vidi Jezusovo kraljevsko in duhovniško poslanstvo: Kristus je kralj, ki vzpostavlja pravičnost, in duhovnik, ki daruje samega sebe za odrešenje ljudi. Pri tem se navezuje na Izaijevo napoved o Gospodovem Duhu, ki počiva na maziljencu, na kraljevske psalme in na Psalm 110, kjer je maziljenec opisan tudi kot duhovnik po Melkizedekovem redu.
Luka Petrovo izpoved poda krajše kakor Matej, kjer beremo: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Vendar krajša oblika ne pomeni manjše vsebine. Izraz »Božji Kristus« že vsebuje misel, da je Jezus od Boga poslan in da ima edinstven odnos z Bogom Očetom.
Peter govori v imenu učencev
Peter odgovori prvi, vendar njegov odgovor ni predstavljen samo kot zasebno mnenje. Ker je med dvanajsterimi prvi, govori kot njihov predstavnik. Peter odgovori za vse, ker mu pripadata skrb za učence in njihovo potrjevanje v veri.
To je pomembno za razumevanje Petrove vloge v evangeliju. Peter je res izbran za vodilno službo, vendar njegova avtoriteta temelji na pravilni izpovedi o Jezusu, ne na njegovi osebni popolnosti. Kmalu bo namreč povedano, da Peter sicer prizna Jezusa kot Mesija, vendar še ne razume poti križa.
Zakaj Jezus zapove molk?
Po Petrovi izpovedi Jezus učencem zapove, naj tega nikomur ne povedo. To se na prvi pogled zdi nenavadno: če je Jezus res Mesija, zakaj naj se tega ne oznanja?
Razlog je v tem, da bi ljudje naslov Mesija lahko razumeli preveč politično ali zemeljsko. V času rimske oblasti je lahko oznaka »mesija« vzbudila pričakovanja narodnega osvoboditelja, kralja ali voditelja upora. Jezus pa noče, da bi ga ljudje sprejeli na podlagi napačne predstave o oblasti in zmagi.
Cerkev je to zapoved zgodovinsko razumela tudi v povezavi z Jezusovo pedagogiko. Učenci so morali najprej razumeti križ in vstajenje. Če bi oznanjali samo, da je Jezus Mesija, brez razumevanja njegovega trpljenja, bi ljudje njegovo mesijanstvo hitro razlagali po svojih željah. Janez Krizostom poudarja, da bi se vera v Jezusa lahko omajala, ko bi množice videle, da je Mesija zavrnjen in križan; zato Jezus najprej razodene celoto svoje poti.
»Sin človekov mora veliko trpeti«
Jezus nato pove, kaj pomeni biti Mesija: »Sin človekov mora veliko trpeti, biti zavržen od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, biti umorjen in tretji dan vstati.«
Izraz Sin človekov ima pomembno ozadje v Danijelovi knjigi. Tam se pojavi lik »kakor sin človekov«, ki prejme oblast, slavo in kraljestvo od Boga. Ta lik je povezan z Božjo dokončno zmago. V Jezusovem govoru pa je ta veličastni lik povezan tudi s trpljenjem, zavrnitvijo in smrtjo. Tako Jezus pokaže, da bo njegova slava prišla po poti ponižanja in darovanja.
To je bila za učence težko sprejemljiva novost. Pričakovali so Mesija, ki bo zmagal; Jezus pa jim razodene Mesija, ki bo zmagal prav preko zvestobe, trpljenja, smrti in vstajenja. Papež Janez Pavel II. poudarja, da Jezus takoj po Petrovi izpovedi prvič govori o svojem trpljenju in smrti.
Stare zaveze ne odpravi, ampak jo dopolni
Jezusovo trpljenje ni naključen neuspeh njegovega poslanstva. Beseda »mora« ne pomeni, da bi bil Jezus prisiljen v mehanskem ali usodnostnem smislu. Pomeni, da je njegovo trpljenje vključeno v Božji odrešenjski načrt in v logiko njegove poslušnosti Očetu.
V ozadju so različne starozavezne podobe:
- trpeči Gospodov služabnik iz Izaije;
- pravični, ki ga hudobni zavrnejo in preganjajo v psalmih;
- preroki, ki jih ljudstvo in voditelji pogosto zavrnejo;
- Danielov »Sin človekov«, ki prejme oblast od Boga.
Jezus združuje te podobe v sebi. Je Mesija, vendar ne po merilih politične moči; je kralj, ki vlada z darovanjem; je duhovnik, ki se daruje; in je Božji služabnik, ki ostane zvest tudi v trpljenju.
»Tretji dan bo obujen«
Napoved vstajenja pokaže, da trpljenje ni zadnja beseda. Jezusovo poslanstvo obsega tri neločljive dele:
- trpljenje in zavrnitev;
- smrt;
- vstajenje.
Apostoli ne bodo oznanjali samo križanega Jezusa, ampak križanega in vstalega Kristusa. Zato Jezus do takrat omeji javno oznanjevanje njegovega mesijanstva: skrivnost je mogoče pravilno razumeti šele v luči velike noči. Jezus sam napove svojo smrt in vstajenje, ker bodo učenci šele po teh dogodkih lahko pravilno oznanjali njegovo identiteto.
Glavno sporočilo odlomka
Evangelist Luka nas vodi od vprašanja množice k osebni izpovedi učenca:
- množice se sprašujejo, kdo je Jezus;
- Peter v imenu učencev izpove, da je Jezus Božji Kristus;
- Jezus pa razloži, da je Mesija, ki bo šel po poti križa in vstajenja.
Osrednje sporočilo je zato: Jezusa ni mogoče razumeti pravilno brez križa. Kdor ga priznava kot Kristusa, ga ne sme oblikovati po svojih predstavah o moči, uspehu in zmagi. Jezus je res kralj in Mesija, vendar je njegova kraljevska pot pot poslušnosti, darovanja, trpljenja in vstajenja.
Za današnji čas
Podoba človeka, sestavljena iz mnenj drugih
Jezusovo prvo vprašanje zveni zelo sodobno: »Kaj pravijo ljudje?« Danes bi lahko odgovor iskali v komentarjih, anketah, družbenih omrežjih, medijih in številu sledilcev.
Toda Jezus naredi korak naprej. Mnenje množice lahko pove veliko o množici, ne more pa določiti resnice o človeku. Jezus svoje identitete ne prepušča javnemu mnenju. V svetu, kjer se vrednost pogosto meri z odzivom drugih, je to presenetljivo svobodna drža.
Uspeh ni vedno znamenje resnice
Naša predstava uspešne življenjske poti običajno vključuje rast, priznanje, vpliv in zmago. Jezus pa prav v trenutku, ko ga Peter prepozna kot Maziljenca, govori o zavrnitvi.
Evangelij s tem postavlja pod vprašaj enačenje uspeha z resnico. Človek je lahko zavrnjen in vendar zvest. Lahko izgubi položaj in ne izgubi svojega dostojanstva. Lahko navzven doživi poraz, ne da bi bilo njegovo življenje zato prazno.
Nazivi lahko zakrijejo človeka
O človeku lahko uporabljamo povsem pravilne besede in ga kljub temu ne poznamo. To velja za vero, pa tudi za vsakdanje odnose. Človeka lahko hitro umestimo v kategorijo: uspešen, neuspešen, veren, neveren, konservativen, napreden, izobražen, preprost.
Peter izreče pravilen naziv, vendar ga mora Jezus šele napolniti z resnično vsebino. Evangelij opozarja, da ime ali oznaka nikoli ne izčrpa skrivnosti osebe.
Za iskalce
Kdo je Jezus, če odstranimo odgovore drugih?
O Jezusu obstaja ogromno mnenj. Za nekoga je verski učitelj, za drugega prerok, moralni zgled, revolucionar, ustanovitelj krščanstva ali zgolj osebnost zgodovine.
Toda vprašanje, ki ga Jezus postavi učencem, ostaja presenetljivo neposredno: »Kaj pa vi pravite?« Človeku ni treba začeti z gotovostjo. Lahko začne že s tem, da vprašanja ne prepusti samo odgovorom drugih.
Bog, ki ne ustreza predstavi o moči
Če bi si človek izmišljal Boga po svojih željah, bi verjetno ustvaril Boga, ki zmaguje, odstranjuje nasprotnike in svoje privržence varuje pred porazom. Jezus pa govori o sebi kot o tistem, ki bo zavržen in umorjen.
Krščanstvo s tem postavlja nenavadno trditev: Bog se človeku ne približa samo iz položaja nedotakljive moči, ampak vstopi tudi v izkušnjo zavrženosti, bolečine in smrti. Zato vprašanje o Jezusu postane tudi vprašanje o tem, kakšno moč imamo za resnično veliko.
Trpljenje nima zadnje besede
Jezus ne olepšuje prihodnosti. Govori o trpljenju, zavrnitvi in smrti. Toda govori tudi o vstajenju.
To ne daje preprostega odgovora na vprašanje, zakaj človek trpi. Odpira pa drugačno možnost: da smisel življenja ni nujno uničen tam, kjer človek naleti na trpljenje, izgubo ali celo smrt. Krščansko upanje stoji prav na trditvi, da konec, ki ga vidi človek, ni nujno konec, ki ga vidi Bog.
Otrokom, vnukom
Jezus postavi veliko vprašanje
Nekega dne je bil Jezus skupaj s svojimi učenci. Najprej jih je vprašal: »Kaj ljudje pravijo o meni? Kdo mislijo, da sem?«
Učenci so povedali, da ljudje odgovarjajo različno. Nekateri mislijo, da je Janez Krstnik, drugi, da je Elija, spet drugi, da je eden izmed velikih prerokov.
Potem pa Jezus ni več spraševal o drugih ljudeh. Pogledal je svoje učence in jih vprašal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«
Peter je odgovoril: »Božji Maziljenec.« Peter je povedal nekaj zelo pomembnega. Prepoznal je, da je Jezus tisti, ki ga je poslal Bog.
Toda Jezus je nato povedal nekaj, česar učenci niso pričakovali. Čakala ga bo težka pot. Ljudje ga bodo zavrnili, moral bo trpeti in bo umorjen. Toda to ne bo konec: tretji dan bo vstal.
Učenci so počasi spoznavali, da Jezus ni kralj, ki bi zmagoval z vojsko in silo. Njegova pot je drugačna. Ljudi bo rešil z ljubeznijo, ki ostane zvesta tudi takrat, ko jo zavrnejo.
Mali kviz
Kaj je Jezus najprej vprašal učence?
A) Kam bodo odpotovali
B) Kaj ljudje pravijo o njem
C) Kaj bodo jedli
Kaj so nekateri ljudje mislili o Jezusu?
A) Da je Janez Krstnik ali eden izmed prerokov
B) Da je rimski vojak
C) Da je trgovec
Kdo je odgovoril na Jezusovo vprašanje učencem?
A) Herod
B) Peter
C) Pilat
Kaj je Peter povedal o Jezusu?
A) Da je Božji Maziljenec
B) Da je Elija
C) Da je Janez Krstnik
Kaj je Jezus napovedal po Petrovi izpovedi?
A) Da bo postal zemeljski kralj
B) Da se bo vrnil v Nazaret in tam ostal
C) Da bo trpel in umrl ter tretji dan vstal
Kaj je Jezus najprej vprašal učence?
A) Kam bodo odpotovali
B) Kaj ljudje pravijo o njem
C) Kaj bodo jedli
Kaj so nekateri ljudje mislili o Jezusu?
A) Da je Janez Krstnik ali eden izmed prerokov
B) Da je rimski vojak
C) Da je trgovec
Kdo je odgovoril na Jezusovo vprašanje učencem?
A) Herod
B) Peter
C) Pilat
Kaj je Peter povedal o Jezusu?
A) Da je Božji Maziljenec
B) Da je Elija
C) Da je Janez Krstnik
Kaj je Jezus napovedal po Petrovi izpovedi?
A) Da bo postal zemeljski kralj
B) Da se bo vrnil v Nazaret in tam ostal
C) Da bo trpel in umrl ter tretji dan vstal
Rešitve: 1 – B, 2 – A, 3 – B, 4 – A, 5 – C
Preden nadaljujem
Jezusa ne spoznamo zares, dokler mu ne dovolimo, da sam pove, kakšen Mesija je.