Četrtek, 24. september 2026

Zato je pomembno razlikovati med željo videti Jezusa in željo srečati se z njim. Človek lahko Jezusa išče iz radovednosti, želje po čudežu, zaradi koristi ali zato, da bi pomiril svojo vest. Herod pozneje res vidi Jezusa, vendar predvsem iz radovednosti in pričakovanja, da bo videl kakšen čudež. Ker ni pripravljen spremeniti svojega življenja, mu Jezus ne odgovori.

Herod torej ne išče resnice v polnem pomenu besede. Sprašuje se, kdo je Jezus, vendar ni pripravljen sprejeti, kaj bi odgovor pomenil zanj. Resnica bi zahtevala priznanje greha, kesanje in spremembo; Herod pa želi predvsem razlago za svoj nemir, ne pa spreobrnjenja. Albert Veliki zato poudarja, da ni dovolj dobro poslušati ali premišljevati; Božjo besedo je treba tudi uresničevati.

Odlomek nas zato sprašuje: Zakaj želim videti Jezusa? Ga iščem, da bi mu dovolil spreminjati moje življenje, ali samo zato, da bi dobil odgovor, tolažbo, čudež oziroma notranjo pomiritev brez spreobrnjenja? Pravo srečanje z Jezusom ne odstrani resnice o našem življenju, ampak jo razodene. Prav zato nas lahko pripelje iz nemira v kesanje in iz radovednosti v vero.

Povezava s predhodnim odlomkom

Jezus je apostole poslal oznanjat Božje kraljestvo, izganjat demone in ozdravljat. Oni so šli po vaseh in povsod oznanjali ter ozdravljali. Zato Herod sliši »o vsem, kar se je dogajalo«.

Luka s tem pokaže, da Jezusovo delovanje ni več omejeno na majhen krog učencev. O njem se govori med ljudstvom in celo v krogu oblasti. Herod pa ne sliši le o Jezusu osebno, ampak o njegovih dejanjih: o ozdravljenjih, osvobajanju ljudi in oznanjevanju Božjega kraljestva.

Odlomek je zato nekakšen premor in odziv na apostolsko misijonsko dejavnost. Evangelist za trenutek zapusti množice in učence ter pokaže, kako na Jezusovo delovanje reagira politični oblastnik.

Kdo je Herod?

Herod, imenovan »tetrarh«, je Herod Antipa, sin Heroda Velikega. Herod Veliki je bil kralj v času Jezusovega rojstva; Herod Antipa pa je v Jezusovem času vladal Galileji. Luka ga že na začetku evangelija predstavi kot vladarja Galileje v obdobju rimskega cesarja Tiberija in rimskega upravitelja Poncija Pilata.

Naziv tetrarh pomeni vladarja dela nekdanjega kraljestva. Herod torej ni bil neodvisen kralj v polnem pomenu besede, ampak lokalni oblastnik pod rimsko nadoblastjo. To pomaga razumeti njegovo negotovost: Jezusovo gibanje ni bilo samo versko vprašanje, ampak je lahko vzbujalo tudi politično pozornost.

Herod je bil človek z oblastjo, vendar ni imel notranjega miru. Njegova zmedenost je povezana tudi z njegovo preteklostjo: dal je usmrtiti Janeza Krstnika. Marko opisuje, da je Janez Herodu očital nezakonito zvezo s Herodiado, ženo njegovega brata; Herod ga je zato dal prijeti in nazadnje obglaviti.

Zakaj Herod pomisli na Janeza?

Nekateri so govorili, da je Janez Krstnik vstal od mrtvih; drugi so menili, da se je prikazal Elija; spet drugi, da je vstal eden od starodavnih prerokov.

Herod je zato zmeden: »Janeza sem obglavil. Kdo je torej ta, o katerem slišim take reči?« Njegovo vprašanje ni preprosto teološko zanimanje. V njem je tudi nelagodje človeka, ki je skušal utišati Božjega preroka, vendar ugotavlja, da Božja beseda ni umrla skupaj z njim.

Janez je bil glasnik, ki je Heroda javno poklical k spreobrnjenju. Luka pripoveduje, da ga je Janez grajal zaradi Herodiade in zaradi drugega zla, ki ga je storil. Herod ga je zaprl v ječo.

Zato lahko Herod v Jezusu zazna nekakšno vrnitev Janezovega pričevanja. Jezus sicer ni Janez, vendar nadaljuje in dovršuje njegovo oznanilo: Božje kraljestvo je blizu in človek mora svoje življenje naravnati na Boga.

Povezava z Janezom Krstnikom

Janez je bil po Lukovem evangeliju prerok, ki je pripravljal pot Gospodu. Njegovo oznanilo je temeljilo na spreobrnjenju, pravičnosti in pripravljenosti na prihod močnejšega, ki bo krščeval s Svetim Duhom in ognjem.

Med Janezom in Jezusom obstaja jasna povezava, vendar tudi pomembna razlika:

• Janez pripravlja pot;
• Jezus je tisti, ki prihaja;
• Janez oznanja prihod odrešenja;
• Jezus Božje kraljestvo že uresničuje z besedo in dejanji.

Herod tega razlikovanja ne razume. Jezus mu je videti kot nadaljevanje nečesa, kar je že poznal. Toda Jezus ni preprosto »ponovno vstali Janez« ali še en prerok. Odlomek tako pripravlja poznejše vprašanje učencem: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter bo odgovoril: »Božji Maziljenec.«

Zakaj ljudje omenjajo Elija?

Elija je bil eden največjih prerokov Izraela. Njegovo delovanje je povezano z odločnim bojem proti malikovanju in zvestobo pravemu Bogu. V Prvi knjigi kraljev se je Elija soočil s kraljem Ahabom in kraljico Jezabelo, ki sta vodila ljudstvo v malikovanje.

Zato je bilo pričakovanje Elijevega prihoda razumljivo. Prerok Malahija govori o prihodu Elija pred velikim in strašnim Gospodovim dnem. Janez Krstnik je prišel »v Elijevem duhu in moči«, zato je bilo mogoče v njem prepoznati eshatološko, torej poslednje, preroško znamenje. V starokrščanski razlagi je bila povezava med Janezom in Elijem zelo pomembna.

Ko ljudje Jezusa primerjajo z Elijem, s tem priznavajo, da se v njem morda dogaja nekaj velikega in Božjega. Vendar tudi to še ni dovolj. Jezus ni le Elijev naslednik. Je več kot prerok: pozneje bo razodet kot Mesija in Božji Sin.

»Eden od starodavnih prerokov«

Tretje mnenje je, da je vstal eden od starodavnih prerokov. To kaže na pričakovanje, da Bog v pomembnih trenutkih ponovno pošlje svojega preroka. V Devteronomiju je obljubljen prerok, ki ga bo Bog obudil izmed ljudstva in ki ga bo treba poslušati.

Ljudje so v Jezusovih besedah in dejanjih prepoznali značilnosti velikih prerokov:

• oznanjanje Božje besede;
• klic k spreobrnjenju;
• ozdravljanje;
• čudeže;
• skrb za Božje ljudstvo.

Toda njihova razmišljanja ostanejo na ravni primerjave s preteklostjo. Jezusa poskušajo razložiti s pomočjo znanih kategorij: Janez, Elija ali eden od prerokov. Evangelij pa vodi bralca naprej: Jezus ni samo nekdo, ki spominja na prejšnje Božje može; v njem Bog deluje na dokončen način.

Vstajenje kot ozadje

Herodova misel o Janezovi vrnitvi iz mrtvih kaže, da je bila vera v vstajenje navzoča v judovskem okolju. Vendar Herod Jezusove identitete ne razume jasno. V Lukovem besedilu je predvsem »zmeden« oziroma v nedoumici.

Pri njem ne gre za zrelo vero. Sliši različne razlage in ne ve, katera je prava. Tomaž Akvinski v Cateni aurei opozarja, da Luka Heroda predstavi kot človeka, ki ga Jezusova dejanja vznemirjajo, vendar še ne pomenijo, da se je zares spreobrnil. Herod želi Jezusa videti, vendar samo gledanje še ni vera.

To se pozneje še jasneje pokaže v Jezusovem trpljenju: Herod se razveseli, ko vidi Jezusa, ker upa, da bo videl kakšno znamenje. Vendar Jezusa ne išče iz ponižnosti in spreobrnjenja, ampak iz radovednosti.

»Želel ga je videti«

Zadnji stavek pravi, da je Herod želel videti Jezusa. Ta želja je dvoumna. Na videz je lahko videti kot iskanje resnice, vendar kontekst kaže, da gre prej za radovednost in nemirno zanimanje.

Herod ima dovolj informacij, da bi se moral vprašati, ali Jezus res prihaja od Boga. Toda namesto spreobrnjenja ostane pri opazovanju od daleč. Njegovo vprašanje je: »Kdo je ta?« Ne naredi pa naslednjega koraka: ne pride k Jezusu kot učenec in ne sprejme njegove besede.

Tukaj je pomembno razlikovanje med radovednostjo in vero. Radovednost želi videti nekaj nenavadnega; vera pa človeka vodi k poslušnosti Bogu. Herod je pripravljen Jezusa opazovati, ni pa pripravljen sprejeti resnice, ki jo Jezus oznanja.

Glavno sporočilo odlomka

Evangelist Luka govori o napačnih in nepopolnih predstavah o Jezusu. Ljudje ga primerjajo z Janezom, Elijem ali starodavnimi preroki. Herod pa ostaja zmeden in radoveden. Tako evangelij pripravlja osrednje vprašanje, ki bo sledilo: Jezus ni samo prerok ali nadaljevanje Janeza Krstnika; kdo je v resnici?

Odlomek hkrati razkriva moč vesti. Herod je lahko odstranil Janeza, ni pa mogel utišati vprašanja, ki ga je Janezovo pričevanje pustilo v njem. Božji prerok je mrtev, toda Božja beseda nadaljuje svojo pot. Jezusovo delovanje zato Heroda spomni na njegovo krivdo in ga prisili, da se vpraša, kdo je Jezus. Poseben pomen tega vprašanja bo razkrit v nadaljevanju, ko Peter izpove: »Božji Maziljenec.«

Preteklosti ni mogoče preprosto izbrisati

Sodobna kultura pogosto omogoča hiter prehod od enega dogodka k drugemu. Nekaj se zgodi, novice izginejo in pozornost se preseli drugam. Človekova notranjost pa ne deluje vedno tako.

Herod je Janeza odstranil, vendar njegova odločitev ni izginila skupaj z njim. Kar človek stori drugemu, postane tudi del njegove lastne zgodbe. Evangelij zelo stvarno pokaže, da dejanja puščajo sled tudi v tistem, ki jih stori.

Radovednost lahko ostane na površini

Jezus je tudi danes lahko predmet zanimanja. Nekoga privlačijo njegove besede, drugega njegova zgodovinska osebnost, tretjega vpliv krščanstva na kulturo. Vse to lahko človeka pripelje do vprašanja o njem.

Toda evangelij razlikuje med zanimanjem in odnosom. Herod želi Jezusa videti, vendar njegova želja sama še ničesar ne pove o pripravljenosti sprejeti resnico, ki bi jo srečanje lahko razkrilo.

Za iskalce

Vprašanje je včasih pomembnejše od hitrega odgovora

Herod ne ve, kdo je Jezus. Ljudje okoli njega ponujajo različne razlage, vendar nobena ne odpravi njegovega nemira.

Tudi človek, ki ne veruje, se lahko znajde pred vprašanjem, ki ga ni mogoče hitro zapreti. Kdo je bil Jezus? Zakaj njegova osebnost že dva tisoč let ne izgine iz človeške zgodovine? Zakaj njegove besede še vedno privlačijo, vznemirjajo ali nasprotujejo človekovim predstavam? Evangelij ne zahteva, da se takšna vprašanja prehitro končajo.

Vest je neprijeten spremljevalec, vendar govori o človekovi globini

Herodov nemir lahko razumemo tudi kot zelo človeško izkušnjo. Človek lahko svoje dejanje opravi, ga upraviči in gre naprej, pa vendar v njem nekaj ostane.

Vest kaže, da človek ni samo bitje trenutnih želja in koristi. V sebi nosi vprašanje dobrega in zla, odgovornosti in resnice. Prav zato ga lahko preteklost nagovori tudi takrat, ko bi jo najraje pustil za seboj.

Želeti videti ni isto kot želeti spoznati

Človek lahko želi nekaj videti zaradi radovednosti, zabave ali želje po nenavadnem. Spoznati nekoga pa pomeni dovoliti možnost, da srečanje spremeni tudi naše dosedanje predstave.

Herodova želja, da bi videl Jezusa, zato odpira širše vprašanje: ko iščemo resnico, ali iščemo samo nekaj zanimivega – ali smo pripravljeni tudi na možnost, da resnica postavi pod vprašaj nas same?

Mali kviz

Kdo je slišal za Jezusovo delovanje?
A) Herod
B) Mojzes
C) Abraham

Zakaj je bil Herod zmeden?
A) Ker ni vedel, kdo je Jezus
B) Ker ni našel svoje palače
C) Ker so učenci odšli domov

Kdo so nekateri mislili, da se je vrnil?
A) Janez Krstnik
B) Jožef
C) Peter

Kaj je Herod storil Janezu Krstniku?
A) Postavil ga je za svojega svetovalca
B) Dal ga je usmrtiti
C) Poslal ga je oznanjat po vaseh

Kaj je Herod želel glede Jezusa?
A) Želel ga je videti
B) Želel mu je napisati pismo
C) Želel je postati njegov učenec

Kdo je slišal za Jezusovo delovanje?
A) Herod
B) Mojzes
C) Abraham

Zakaj je bil Herod zmeden?
A) Ker ni vedel, kdo je Jezus
B) Ker ni našel svoje palače
C) Ker so učenci odšli domov

Kdo so nekateri mislili, da se je vrnil?
A) Janez Krstnik
B) Jožef
C) Peter

Kaj je Herod storil Janezu Krstniku?
A) Postavil ga je za svojega svetovalca
B) Dal ga je usmrtiti
C) Poslal ga je oznanjat po vaseh

Kaj je Herod želel glede Jezusa?
A) Želel ga je videti
B) Želel mu je napisati pismo
C) Želel je postati njegov učenec

Rešitve: 1 – A, 2 – A, 3 – A, 4 – B, 5 – A

[ << manj ]