Torek, 15. september 2026

Pomislim

Jezus se ozre na mater in na zraven stoječega učenca, ki ga je ljubil. Zraven stoječi učenec nima imena. Kaj nam to sporoča?

Berem

Poleg Jezusovega križa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Jezus se ozre na mater in na zraven stoječega učenca, ki ga je ljubil, ter reče materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem reče učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. (Jn 19,25-27)

Razmišljam

Vprašanje, zakaj učenec, ki ga je Jezus ljubil, nima imena, se dotika samega bistva Janezovega sporočila. Ta anonimnost ni pomanjkanje zgodovinskih podatkov, temveč premišljena duhovna in literarna strategija.

  • Povabilo k poistovetenju (Osebni prostor za bralca): Ko lik nima lastnega imena, postane univerzalen. Če bi pisalo “Jezus se je ozrl na Janeza”, bi bila to zgodba o dveh konkretnih zgodovinskih osebah. Ker pa ime manjka, se v vlogi tega učenca lahko prepozna vsak človek v katerem koli času. To je odprt prostor, ki sprašuje: Ali si ti ta učenec, ki stoji ob križu? Ali si ti tisti, ki se pusti ljubiti in je pripravljen sprejeti odgovornost?

  • Identiteta, ki jo določa odnos, ne status: V svetu, kjer ljudi opredeljujemo po imenih, nazivih, poreklu ali dosežkih, je ta učenec definiran izključno po eni stvari: po tem, da je ljubljen. Evangelij s tem sporoča, da naša najgloblja identiteta ne temelji na tem, kaj si ustvarimo ali kako nas kliče svet, ampak na dejstvu, da smo ljubljeni. Ljubezen postane njegovo edino pravo ime.

  • Model zvestobe v trenutku preizkušnje: Vsi ostali učenci, ki so imeli imena (Simon Peter, Tomaž …), so ob križanju pobegnili ali ostali v ozadju. Brezimenski učenec pa ostane. S tem, ko ostaja anonimen, postaja prototip pravega učenca – tistega, ki ne išče lastne slave ali prepoznavnosti, ampak preprosto vztraja v zvestobi in bližini tudi takrat, ko je najtežje.

Anonimnost učenca torej ni praznina, ampak napolnjenost: usmerja pozornost od človeškega ega in jo vodi k odnosu. Sporoča nam, da v najpomembnejših trenutkih življenja ni bistveno, kako nas pozna svet, ampak kako globoko smo sposobni sprejeti ljubezen in ostati prisotni ob drugem.

H koreninam

1. Marija ostaja ob križu

Marija ne zapusti Jezusa v uri njegovega trpljenja. Njena navzočnost izraža zvestobo, ki ne temelji na razumevanju vsega, ampak na ljubezni, ki vztraja tudi v bolečini. Tudi mi smo poklicani ostati ob Kristusu, ko doživljamo preizkušnje, temo ali navidezno Božjo odsotnost.

2. Jezus podarja materstvo

Jezus pravi Mariji: »Žena, glej, tvoj sin!« in učencu: »Glej, tvoja mati!« Marija tako postane mati ljubljenega učenca in v njem podoba materinske bližine Cerkve vsem Kristusovim učencem. Jezus nas ne pušča samih, ampak nam podarja materinsko navzočnost, varstvo in pomoč.

3. »Od tiste ure jo je vzel k sebi«

Učenec Marije ne le spoštljivo sprejme, ampak jo vzame v svoj dom oziroma v svoje življenje. To je povabilo, naj tudi mi Mariji odpremo prostor v svojem vsakdanjem življenju: v molitvi, zaupanju in posnemanju njene vere. Pravo češčenje Marije vodi k tesnejšemu odnosu s Kristusom.

Za današnji čas

  • Sprejemanje odnosov in družinske odgovornosti: Jezus tudi v trenutku največjega lastnega trpljenja ne pozabi na skrb za druge. Sodobnemu človeku, ki pogosto živi v hitrem ritmu in individualizmu, sporoča, naj ne spregleda stisk svojih bližnjih ter naj prevzame odgovornost za skrb, povezanost in medsebojno oporo v družini ter skupnosti.

  • Oblikovanje novih oblik solidarnosti in občestva: Z besedami »Žena, glej, tvoj sin!« in »Glej, tvoja mati!« Jezus vzpostavi novo, duhovno družino, ki presega zgolj krvne vezi. Za današnji čas je to povabilo k širjenju empatije, sprejemanju osamljenih ali ranljivih ter gradnji skupnosti, ki temeljijo na solidarnosti in medsebojnem sprejemanju.

  • Vztrajanje in prisotnost v težkih trenutkih: Marija in ljubljeni učenec stojita pod križem – ne bežita pred trpljenjem in porazom. Sodobnemu človeku, ki se pogosto sooča s stisko, izgubo ali občutkom nemoči, odlomek sporoča vrednost tihe, zveste prisotnosti in poguma, da ostanemo ob nekom tudi takrat, ko trpljenja ne moremo odpraviti.

Iskalcem

Tistim, ki iskreno iščejo smisel.

  • Smisel ne izvira iz okoliščin, ampak iz usmerjenosti k drugemu: Jezus v trenutku popolnega razpada svojega življenja in največje fizične ter psihične bolečine ne potone v samopomilovanje. Namesto tega svojo pozornost usmeri zunaj sebe in poskrbi za dva človeka, ki ostajata. Sporočilo za iskalca je jasno: smisel redko najdemo z zapiranjem v lasten svet ali iskanjem popolnih okoliščin; pogosto se rodi takrat, ko vstopimo v odnos in prevzamemo odgovornost za nekoga drugega.

  • Prisotnost ob trpljenju je najvišja oblika človeškosti: Marija in učenec ne moreata spremeniti tragične usode na križu – ne moreta je preprečiti niti olajšati. Kljub temu ne zbežita. V svetu, ki nas uči, da se moramo neprijetnim čustvom in tujim stiskam izogibati, odlomek sporoča, da je zmožnost »stati ob nekom« v njegovem najtemnejšem trenutku ena najglobljih oblik človeške vrednosti in dostojanstva.

  • Skupnost in pripadnost si izberemo sami: Jezus ne poveže dveh ljudi na podlagi sorodstvenih vezi ali družbenega statusa, ampak na podlagi skupne izkušnje in medsebojne potrebe po bližini. Za sodobnega odtujenega človeka je to opomnik, da pripadnost in »družina« nista le nekaj, v kar se rodimo, temveč nekaj, kar zavestno gradimo z empatijo, skupnimi vrednotami in vzajemno skrbjo.

Smisel (po tem odlomku) ni teoretični odgovor na vprašanje “Zakaj žavimo?”, ampak dejanje: kako neodvisno od okoliščin ljubimo, koga opazimo v njegovi stiski in komu smo pripravljeni postati zavetišče.

Otrokom, vnukom

Skrbimo drug za drugega

Jezus je bil na križu in ob njem je stala njegova mama Marija. Jezus je vedel, da bo žalostna in sama, zato je svojemu prijatelju rekel: Glej, tvoja mati. Mariji pa: Glej, tvoj sin. Tako je poskrbel, da bosta skrbela drug za drugega.

Jezus nam pokaže, da smo poklicani skrbeti drug za drugega, se imeti radi in biti drug drugemu blizu, posebej takrat, ko je komu težko. Marijo pa nam Jezus daje tudi kot mamo, ki nas spremlja in ima rada.

Mali kviz:

  • Kdo je stal poleg Jezusovega križa?
    a) Jezusova mati Marija 
    b) kralj Herod
    c) Mojzes
  • Koga je Jezus zagledal ob svoji materi?
    a) vojaka
    b) učenca, ki ga je imel rad 
    c) pastirja
  • Kaj je Jezus rekel svoji materi?
    a) »Žena, glej, tvoj sin!« 
    b) »Pojdi domov!«
    c) »Ne boj se!«
  • Kaj je Jezus rekel učencu?
    a) »Glej, tvoja mati!« 
    b) »Pojdi za menoj!«
    c) »Prinesi mi kruh!«
  • Kaj nas ta odlomek predvsem uči?
    a) Da moramo vedno zmagati.
    b) Da naj skrbimo drug za drugega in se imamo radi. 
    c) Da moramo biti vedno sami.

  • Kdo je stal poleg Jezusovega križa?
    a) Jezusova mati Marija ✅
    b) kralj Herod
    c) Mojzes
  • Koga je Jezus zagledal ob svoji materi?
    a) vojaka
    b) učenca, ki ga je imel rad ✅
    c) pastirja
  • Kaj je Jezus rekel svoji materi?
    a) »Žena, glej, tvoj sin!« ✅
    b) »Pojdi domov!«
    c) »Ne boj se!«
  • Kaj je Jezus rekel učencu?
    a) »Glej, tvoja mati!« ✅
    b) »Pojdi za menoj!«
    c) »Prinesi mi kruh!«
  • Kaj nas ta odlomek predvsem uči?
    a) Da moramo vedno zmagati.
    b) Da naj skrbimo drug za drugega in se imamo radi. ✅
    c) Da moramo biti vedno sami.

Preden nadaljujem

Tudi v najtežjih trenutkih nas Jezus vabi, da drug v drugem prepoznamo bližnjega, ga sprejmemo in mu postanemo opora.