Četrtek, 23. julij 2026

Pomislim

Jezus je rekel: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se soli?”  Kaj naj se soli: sama sol ali hrana?

Berem

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se soli? Za nič drugega ni več, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta.

Ne more se skriti mesto, ki stoji na gori. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na svetilnik in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5,13-16) (Jeruzalemska izdaja SP)

Razmišljam

Vprašanje v #Pomislim se dotika tako prevajalske kot teološke tematike. Ko analiziramo ta stavek, ugotovimo, da sta v njem skrita dva različna pogleda – odvisno od tega, ali nanj gledamo s strogo grško slovnico (grški zapis) ali sledimo praktični logiki vsakdanjega življenja:

  • soliti se mora HRANA (praktična logika),
  • soliti se mora SAMA SOL (Jezusov absurd).

Prva možnost: Soliti se mora HRANA (praktična logika)

Če izhajamo iz življenjske logike, je odgovor jasen: soliti se mora hrana/jed. Nihče ne soli same soli. Namen soli je, da da okus nečemu drugemu. Če se sol pokvari, je logična posledica ta, da ostane hrana neslana.

V tem primeru bi stavek brali takole: »Če se sol pokvari, s čim se bo sploh še solilo [bodo ljudje solili hrano]?«  Sporočilo je preprosto: svet bo ostal brez okusa, ker ni več nikogar, ki bi ga osolil.

Druga možnost: Soliti se mora SAMA SOL (Jezusov absurd)

Če pa se natančno držimo grškega besedila (in slovenskega standardnega prevoda: “Vi ste sol zemlje; če se pa sol spridi, s čim se bo solila?”), stavek pravi, da se mora soliti sama sol.

Zakaj bi Jezus rekel nekaj tako nelogičnega? Ker je bil mojster absurda in provokacije. V svojih govorih je pogosto uporabljal nemogoče podobe, da bi prebudil poslušalce (na primer: »Lažje gre kamela skozi šivankino uho…« ali »Zakaj vidiš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem pa ne opaziš?«).

Če sprejmemo to možnost, je pomen naslednji: Jezus ne govori o problemu hrane, ampak o problemu soli same. Postavi vprašanje: »Če se pokvari stvar, ki je namenjena popravljanju drugih stvari – s čim bomo potem popravili to stvar?« ali “Če se sol pokvari, kaj bomo naredili, da bo spet slana.”

Verjetno je pravi odgovor v napetosti med obema možnostma.

Izvirno zapisano vprašanje se nanaša na samo sol (»s čim naj se [sol] osoli?«), vendar je dejanska posledica tega nesmisla usmerjena na hrano (svet).

Zgodi se dvojna “katastrofa:”

  1. Ker se je sol pokvarila, je postala nepopravljiva (nemogoče jo je nazaj »osoliti«).

  2. Ker je postala nepopravljiva, je svet ostal brez okusa (nima se več s čim »soliti« hrana).

Jezus nas s to jezikovno zanko ujame v kot. Če bi rekel le »s čim se bo solilo [hrano]?«, bi si poslušalec lahko mislil: »Pač bomo našli drugo sol.« Ko pa reče »s čim naj se [sol] soli?«, pa pove, da druge, rezervne soli ni. Vi ste edina sol, ki jo ima svet na voljo. Če vi (dragi moji učenci) odpoveste…

DODATEK

Kaj pravi izvirnik?

V grškem izvirniku (Mt 5,13) je uporabljen glagol halisthēsetai (v prihodnjiku in pasivni obliki), stavek pa se glasi: en tini halisthēsetai?

  • Dobesedni prevod iz grščine je: »s čim bo [ona, tj. sol] osoljena?« ali »s čim se bo [ona] solila?«

Jezus tukaj namerno uporabi paradoks oziroma absurd. Želi poudariti brezizhodnost situacije: sol je tista, ki daje okus vsemu drugemu; če pa sama izgubi svoj okus, na svetu ne obstaja druga stvar, s katero bi lahko osolili to sol. Zato stavek namerno ohranja sol kot predmet soljenja.

Kako so to reševali različni prevajalci?

Sslovenski prevajalci so iskali različne rešitve:

  1. Primož Trubar (1557): »s čim se bo solílo?« – Trubar je uporabil brezosebno obliko, da bi bila slovenščina bolj naravna.

  2. Jurij Dalmatin (1584): »s čim se bo osolilo?« – Prav tako.

  3. Pravoslavni in starejši katoliški prevodi (npr. Wolfov): Pogosto se držijo oblike »s čim se bo osolila?«, ker zvesto sledijo grški in latinski slovnici (in quo salietur?).

  4. SSP – Slovenski standardni prevod: Vztraja pri »s čim se bo solila?«, ker želi ohraniti tisti izviren Jezusov paradoks – da se poskuša »soliti sol«: “Vi ste sol zemlje; če se pa sol spridi, s čim se bo solila?”

  5. SPJ – Jeruzalemska izdaja (2024): »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se soli?”
Zaključek

Oblika »s čim se bo solila?«, je zavestna odločitev prevajalcev, da ostanejo zvesti grškemu izvirniku, četudi to v slovenščini ustvari nenavaden nesmisel – ki pa je bil, teološko gledano, morda Jezusov namen: pokazati, da je kristjan, ki izgubi vero, v tako nesmiselnem stanju kot sol, ki jo je treba osoliti.

H koreninam

Istovetnost in pomen okusa (Biti sol)

Jezus ne pravi, da moramo šele postati sol, ampak pravi: »Vi ste sol.« To pomeni, da imata učenec in učenka že po svoji naravi vlogo, da svetu prinašata okus, ga varujeta pred moralno in duhovno pokvarjenostjo (sol kot konzervans) ter vanj vnašata Božjo modrost. Ključno pa je opozorilo o sprijenosti: če kristjan izgubi svojo pristno držo in se popolnoma zlije z okolico, izgubi svojo moč in namen. Duhovni izziv je torej ohranjati svojo krščansko specifičnost in je ne razredčiti zaradi udobja.

Vidnost in pogum pričevanja (Biti luč)

Podobno velja za podobo luči in mesta na gori. Luč po svoji naravi preganja temo in razsvetljuje prostor. Jezus nas opominja, da vera ni zgolj zasebna zadeva, ki bi jo skrivali »pod mernik« (zaradi strahu, sramu ali človeških zadržkov). Poklicani smo k pogumnemu, jasnemu in vidnemu življenju po evangeliju. To ne pomeni vzvišenosti (mesto na gori je vidno vsem), ampak prevzemanje odgovornosti, da naša navzočnost v svetu prinaša upanje in jasnost tam, kjer vladata zmeda ali tema.

Namen dobrih del je slavljenje Očeta (Preusmerjanje pogleda)

Tretji poudarek prinaša ključno razlikovanje med svetnim uspehom in duhovnim sadom. Naša luč naj sveti preko »dobrih del«, vendar namen teh del ni samopromocija, iskanje lastne hvale ali postavljanje pred drugimi. Končni cilj krščanskega delovanja je, da ljudje ob pogledih na ta dela prepoznajo Božjo ljubezen in »slavijo Očeta, ki je v nebesih«.

Za današnji čas

Pristnost namesto konformizma (Izziv »neslane« družbe)

Danes, ko nas družbena omrežja in kulturni pritiski pogosto silijo v kalupe ugajanja in zunanjega bleščanja, je sporočilo o soli klic k avtentičnosti (pristnosti). Biti sol danes pomeni imeti pogum za lastno hrbtenico in vrednote, tudi ko niso priljubljene. Če se kristjan ali človek z visokimi etičnimi načeli popolnoma prilagodi miselnosti »vsi delajo tako«, izgubi svoj »okus«. Svet ne potrebuje še več kopij in mlačnega prilagajanja, ampak ljudi, ki si upajo prinašati resnico, sočutje in pravičnost – pa četudi, ko je to neudobno.

Konstruktivna navzočnost namesto umika (Luč v digitalni in družbeni temi)

V času, ko se zdi, da so javni prostor, mediji in družbena omrežja pogosto polni cinizma, polarizacije, strahu in negativizma, je enostavno pasti v skušnjavo umika ali apatije. Sporočilo o luči nas uči, da tema nima zadnje besede. Namesto da zgolj tarnamo nad temo v svetu, smo poklicani, da prižgemo luč. To pomeni, da v vsakdanje odnose, v službo in na splet prinašamo konstruktivnost, spoštljiv dialog, upanje in solidarnost. Ne gre za hrupno vsiljevanje prepričanj, ampak za tiho, a stanovitno osvetljevanje z zgledom.

Delovanje za skupno dobro, ne za lastni ego (Anonimno prinašanje dobrega)

Živimo v kulturi selfijev, vplivništva in nenehnega iskanja pozornosti, kjer se uspeh pogosto meri s številom všečkov in prepoznavnostjo. Jezusovo navodilo, naj ljudje vidijo dobra dela in slavijo Očeta, je protistrup za to miselnost. Današnje sporočilo je: naj tvoja dela govorijo sama zase. Poklicani smo delati dobro preprosto zato, ker je to prav, in ne zato, da bi si gradili lasten spomenik ali zbirali točke ugleda. Ko delujemo nesebično, ljudje preko naše dobrote začutijo nekaj večjega – začutijo presežno, Božjo ljubezen.

Otrokom, vnukom

Predstavljaj si, da imaš v roki kos kruha ali krompirček, ki nima čisto nobenega okusa. Kaj mu manjka? Ščepec soli, kajne? Sol naredi jedi okusne in dobre. In pomisli, kaj se zgodi, ko zvečer ugasneš luč in je v sobi čista tema. Če takrat prižgeš samo eno majhno lučko, ta takoj premaga vso temo in razsvetli prostor.

Jezus nam v tej zgodbi pravi: »Vi ste kot sol in luč za ta svet!«

To pomeni, da si z Jezusovo pomočjo ti tisti, ki prinašaš veselje in svetlobo ljudem okoli sebe:

  • Kot sol narediš svet lepši s svojo prijaznostjo, ko opaziš koga, ki je žalosten, in ga potolažiš.

  • Kot luč pa svetiš takrat, ko delaš dobra dela, a se z njimi ne hvališ pred drugimi – ko posojaš svoje igrače, pomagaš mamici ali atiju in se lepo obnašaš.

Te lučke ne smeš skrivati! Naj vsi vidijo tvoja dobra dela, da bodo začutili, kako zelo nas ima rad naš nebeški Oče.

Preden nadaljujem

Bodi sol in bodi luč tam, kjer si. Ne potrebuješ velikih odrov ali izjemnih dejanj. Svet spreminjaš z drobnimi rečmi:

  • Kot sol: Prinesi okus tja, kjer sta naveličanost in rutina. Dodaj ščepec potrpežljivosti v napet pogovor, podari iskren nasmeh sodelavcu ali prijazno besedo prodajalcu. Ostani zvest sebi in svojim vrednotam, tudi če okolica vleče v sivo povprečje.

  • Kot luč: Ne dovoli, da te posrka tema zamer, tarnanja ali slabih novic. Prinesi svetlobo z upanjem in dobroto. Pomagaj nekomu, ne da bi za to pričakoval karkoli v zameno.