Pomislim
Jezus je rekel: “Kdor koli namreč spolni voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, on mi je brat in sestra in mati.” Jezus ni naštel očeta. Kaj pomeni “biti Jezusu mati”?
Berem
Razmišljam
Jezus je rekel: “Kdor koli namreč spolni voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, on mi je brat in sestra in mati.” Če dobro pogledamo, na tem seznamu manjka oče. To ni naključje ali slovnična malomarnost, ampak globoka teološka podrobnost z dvema močnima pomenoma:
- v nebeški družini je prostor le za enega Očeta,
- vsak je lahko Jezusova »mati«.
V nebeški družini je prostor le za enega Očeta Jezus s tem, ko izpusti besedo »oče«, radikalno zaščiti edinstvenost Boga. V tej novi, duhovni družini imamo vsi – vključno z Jezusom – samo enega in istega Očeta, ki je v nebesih. Nihče na zemlji ne more zavzeti tega mesta. To prinaša čudovito sporočilo o popolni enakopravnosti: pred Bogom smo si vsi ljudje med seboj bratje in sestre, nihče ni nad nekom drugim.
Kako smo lahko Jezusova »mati«? Roditi se kot brat ali sestra je nekaj, na kar nimamo vpliva. Biti mati pa pomeni dati življenje. Ko Jezus reče, da mu je tisti, ki spolnjuje Božjo voljo, mati, nam daje neverjetno dostojanstvo.
To pomeni, da kadar v svetu uresničujemo Božjo ljubezen in resnico, mi sami na nek način »rojevamo« Jezusa za ta svet.
Preko naših dejanj Jezus postane viden, oprijemljiv in prisoten v življenju ljudi, ki ga sicer ne poznajo. Iz pasivnih poslušalcev nas Jezus spremeni v tiste, ki aktivno prinašajo njegovo življenje v vsakdan.
- Vsak ima v svojem vsakdanu dejansko moč in poslanstvo »roditi« Kristusa za nekoga, ki ga sreča.
H koreninam
Nova opredelitev družine in pripadnosti Jezus s svojimi besedami ne zavrača svoje zemeljske matere in sorodnikov, ampak širi pojem družine. Krvne vezi in narodna pripadnost v Božjem kraljestvu niso več primarno merilo. Jezus vzpostavlja duhovno sorodstvo, ki temelji na veri in odločitvi za sledenje Njemu. Vsi, ki vstopijo v odnos z njim, postanejo del iste, nebeške družine.
Izpolnjevanje Očetove volje kot edino merilo Osrednji pogoj za to novo bližino z Jezusom je spolnjevanje volje nebeškega Očeta. Jezus jasno pokaže, da krščanstvo ni le stvar čustvene naklonjenosti ali pripadnosti tradiciji, ampak zahteva aktivno držo – življenje v skladu z Božjo besedo. Zanimivo je, da je prav Marija tista, ki je to voljo prva in popolnoma izpolnila (»Zgodi se mi po tvoji besedi«), zato jo ta odlomek v resnici postavlja za vzor vsem učencem.
Prehod od »zunaj« v »znotraj« Odlomek poudarja prostorsko razliko: sorodniki stojijo zunaj, učenci pa so znotraj, zbrani okoli Jezusa. To ima globok duhovni pomen. Lahko smo blizu Jezusu po tradiciji ali zunanji verski praksi (stojimo zunaj), a resnična bližina se zgodi le, ko vstopimo »notranje« – ko poslušamo njegovo besedo in mu pustimo, da preoblikuje naše življenje. Jezusova iztegnjena roka proti učencem (“In stegnil je roko proti svojim učencem”) je povabilo vsakemu človeku, da prestopi ta prag.
Za današnji čas
Premagovanje osamljenosti v skupnosti verujočih Živimo v času epidemije osamljenosti in krhanja klasičnih družinskih ter družbenih vezi. Jezusovo sporočilo ponuja rešitev: skupnost vernikov kot resnično domovino. Če se človek danes počuti nerazumljenega ali izoliranega v svojem primarnem okolju, mu ta odlomek zagotavlja, da ima v tistih, ki delijo isto vero in vrednote, pravo družino – brate, sestre in matere.
Preskok od besed k dejanjem (Avtentičnost namesto fasade) Sodobni svet je nasičen z besedami, profili na družbenih omrežjih in zunanjim videzom, ki pogosto ne odražajo realnosti. Jezusov poudarek na spolnjevanju Očetove volje nas kliče k pristnosti (avtentičnosti). Biti kristjan danes ne pomeni le pripadati neki kulturni tradiciji ali o veri zgolj govoriti, ampak jo živeti s konkretnimi deli ljubezni, pravičnosti in sočutja v vsakdanjem življenju.
Jasna postavitev prioritet v svetu nenehnih zahtev Danes nas z vseh strani bombardirajo z zahtevami po uspehu, ugajanju okolici in izpolnjevanju pričakovanj drugih (tudi najožjih sorodnikov). Jezus s tem, ko da prednost Božji volji pred družinskimi pričakovanji, postavlja jasno mejo. Sporočilo za današnjega človeka je: Bog in njegov načrt imata prednost pred pritiskom okolice. Ko človek uredi svoj odnos z Bogom, se pravilno postavijo in umirijo tudi vsi ostali odnosi v njegovem življenju.
Otrokom, vnukom
Zgodba o Jezusovi veliki družini
Predstavljaj si, da sediš v sobi, ki je polna ljudi. Vsi poslušajo Jezusa, ki jim pripoveduje o Bogu. Vsi so tiho in ga gledajo z odprtimi očmi.
Naenkrat pa nekdo priteče do Jezusa in mu zašepeta: »Jezus, poglej! Zunaj pred vrati stojita tvoja mama Marija in tvoji bratranci. Radi bi govorili s teboj, pa ne morejo noter, ker je preveč ljudi.«
Kaj misliš, kaj je naredil Jezus? Ali je takoj stekel ven?
Ne, ni stekel. Jezus se je nasmehnil, pogledal vse ljudi v sobi, pokazal nanje s prstom in rekel nekaj zelo lepega: »Poglejte, to so moja mati, moji bratje in moje sestre! Vsak, ki posluša mojega nebeškega Očeta in dela to, kar je dobro in prav, je moj brat, moja sestra in moja mami.«
Kaj nam Jezus s tem sporoča?
Jezus ima rad svojo mamo, ima pa tudi prostor za vse: Jezus s tem ni rekel, da nima rad svoje mame Marije. Sploh ne! Hotel pa je povedati, da ima tako veliko srce, da lahko vanj sprejme popolnoma vse ljudi na svetu.
Tudi ti si lahko Jezusov brat ali sestra: Jezus ti danes sporoča, da si del njegove družine. Ko si prijazen do prijateljev, ko ubogaš starše in ko nekomu pomagaš, takrat delaš to, kar si želi Bog. In takrat Jezus ponosno reče: »Poglej, to je moj brat!« ali »To je moja sestra!«
V cerkvi nismo sami: Ko gremo v cerkev ali ko molimo, nismo sami. Okoli nas so drugi ljudje, ki so zaradi Jezusa postali naši duhovni bratje in sestre. Smo ena velika, Božja družina.
Preden nadaljujem
Bližina z Bogom se ne meri po tem, kje stojimo (zunaj ali znotraj), ampak po tem, kako ljubimo in delujemo.
Kako to živeti danes? Tako kot so Jezusovi sorodniki stali zunaj, se lahko tudi nam zgodi, da opravljamo stvari rutinsko ali le navidezno – smo fizično prisotni, z mislimi pa daleč stran.
Danes poskusimo stopiti noter, v središče svojih odnosov in opravkov. Ko bomo v službi, med domačimi ali v trgovini, ne bodimo tam le navzoči, ampak v tisti trenutek vnesimo zavestno odločitev: »Tukaj sem, da prinesem nekaj dobrega.« Vsako majhno dejanje potrpežljivosti, prijazna beseda sodelavcu ali trenutek, ko pozorno prisluhnemo nekomu, nas danes dela za Jezusovega brata, sestro in bližnjega.