Pomislim
»Čigava sta ta podoba in napis?« Na novcu je cesarjeva podoba, človek pa je ustvarjen po Božji podobi. Kaj nam ta primerjava pove o tem, kaj pripada cesarju in kaj Bogu? Zakaj je Jezus uporabil besedo “podoba”?
Berem
Razmišljam
Jezus z enim vprašanjem razkrije, da ne gre le za kovanec, ampak tudi za človeka: »Čigava sta ta podoba in napis?« Na denarju je cesarjeva podoba, zato ga je mogoče vrniti cesarju. Toda človek je ustvarjen po Božji podobi, zato njegovo življenje in najgloblja zvestoba pripadata Bogu. Jezus ne pravi, da država nima nobene pravice do davkov ali državljanske dolžnosti; pokaže pa, da cesar ni Bog in da ima njegova oblast meje.
Zakaj Jezus uporabi besedo »podoba«? Njegovo vprašanje najprej govori o podobi na kovancu, vendar v luči svetopisemskega izročila spomni tudi na človeka: Bog je ustvaril človeka po svoji podobi. Kovanec lahko odložimo; Božje podobe v človeku ne moremo ločiti od njegovega dostojanstva. Zato Bogu ne pripada le del našega časa ali premoženja, ampak človek sam — njegovo srce, vest in življenje. Ta pripadnost se ne kaže v begu od sveta, temveč v tem, da tudi v družbenih dolžnostih ravnamo po Božji resnici in spoštujemo dostojanstvo vsakega človeka.
H koreninam
Odlomek se dogaja v Jeruzalemu, malo pred Jezusovim trpljenjem. Farizeji želijo Jezusa ujeti v odgovor na politično in versko občutljivo vprašanje: ali je dovoljeno plačevati davek rimskemu cesarju? Če bi rekel »ne«, bi ga lahko obtožili upora proti Rimu; če bi rekel »da«, bi ga lahko prikazali kot zagovornika tuje oblasti. Evangelist poudari, da ga sprašujejo z namenom, da bi ga ujeli, ne zato, ker bi iskreno iskali resnico.
Kovanec in Jezusovo vprašanje
Jezus ne odgovori takoj z »da« ali »ne«, ampak zahteva, naj mu pokažejo kovanec, namenjen za davek. Na njem sta cesarjeva podoba in napis. Ko sogovorniki priznajo, da gre za cesarjevo podobo, Jezus odgovori: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Njegov odgovor jim ne dovoli, da bi davčno vprašanje spremenili v past, hkrati pa jasno pove, da cesarjeva oblast ni neomejena: Bogu pripada tisto, kar je Božje.
Jezus s tem ne enači Boga in cesarja. Državljanske dolžnosti imajo svoje mesto, vendar ne morejo izničiti človekove zvestobe Bogu. Če bi oblast zahtevala nekaj, kar človeka oddaljuje od Boga, takšna zahteva ne bi bila upravičena zgolj zato, ker jo postavlja oblast.
Zakaj je pomembna »podoba«?
Beseda »podoba« najprej označuje cesarjevo podobo na kovancu. Toda bralca lahko spomni tudi na starozavezno pripoved, da je človek ustvarjen po Božji podobi. Origen, zgodnji krščanski razlagalec, prav to poveže z Jezusovim stavkom: cesarju se vrača kovanec z njegovo podobo, človek pa kot Božja podoba pripada Bogu.
Ta povezava ni izrecno razložena v samem odlomku, vendar pomaga razumeti njegovo globlji odmev. Kovanec je mogoče izročiti cesarju; človek pa ni lastnina nobenega zemeljskega vladarja. Njegovo dostojanstvo in vest imata temelj v Bogu.
Povezave s Staro zavezo
- Človek kot Božja podoba: Stara zaveza človekovo posebno dostojanstvo povezuje z njegovo ustvarjenostjo po Božji podobi. V luči te misli Jezusovo vprašanje o podobi na kovancu dobi dodatno globino: če ima kovanec cesarjevo podobo, človek nosi Božjo. Origen izrecno razvije takšno razlago.
- Zvestoba Bogu: Stara zaveza večkrat postavi Božjo zvestobo na prvo mesto. Jezusova beseda, naj Bogu damo, kar je Božjega, zato ne dovoljuje, da bi politična oblast prevzela mesto Boga ali zahtevala čaščenje, ki pripada samo njemu.
- Razlikovanje med dolžnostjo in malikovanjem oblasti: Plačevanje davka ni isto kot priznavanje cesarja za boga. Jezus ne razveljavlja vsakdanje družbene odgovornosti, vendar pokaže, da ima človeška oblast mejo.
Duhovna sporočila
- Bogu pripada središče našega življenja. Ne gre le za nekaj zunanjih dejanj, ampak za človekovo srce, vest in način življenja.
- Vera ne pomeni bega od vsakdanjih dolžnosti. Lahko smo odgovorni državljani in obenem zvesti Bogu.
- Človeška oblast ima meje. Nobena oblast nima pravice zahtevati, da ravnamo proti Bogu ali poteptamo dostojanstvo človeka.
- Božja podoba je v vsakem človeku. Zato je treba druge spoštovati, tudi kadar se z njimi ne strinjamo ali so družbeno nepomembni.
- Vprašajmo se, čemu zares pripadamo. Jezusov odgovor nas vabi, da preverimo, ali Bogu dajemo le ostanke svojega časa in pozornosti ali pa mu izročamo svoje življenje.
Za današnji čas
Odlomek o cesarjevem novcu in Božji podobi ponuja (vsaj) dve aktualni sporočili za današnji čas, ko se vsi soočamo s pritiski sodobnega sveta, materializma in iskanja svoje identitete.
Prvo sporočilo: Tvoje dostojanstvo in vrednost ne pripadata nobenemu sistemu, ampak Bogu
Sodobni izziv: Današnji svet nas pogosto meri po tem, koliko zaslužimo, kakšen status imamo, koliko »všečkov« dobimo ali kako koristni smo za sistem (trg dela, državo, politiko ali družbena omrežja). Zlahka dobimo občutek, da smo le »kovanci« v rokah nekoga drugega.
Sporočilo odlomka: Jezus nas opominja, da noben delodajalec, noben politični sistem, noben denar in noben družbeni trend nima lastništva nad tvojim bistvom. Na tebi ni vtisnjen pečat blagovne znamke ali države, ampak Božja podoba (Imago Dei). Tvoja vrednost je neoodtujljiva in neodvisna od tvojega finančnega ali družbenega statusa. Svetu lahko daš svoj trud in čas, svoje srce, dušo in dostojanstvo pa ohrani za Boga.
Drugo sporočilo: Biti odgovoren državljan sveta, a imeti srce, usmerjeno k Bogu
Sodobni izziv: Včasih zapademo v eno od dveh skrajnosti: ali se popolnoma potopimo v materialni svet in pozabimo na duhovno dimenzijo, ali pa se želimo umakniti iz družbe in se pretvarjamo, da nas vsakodnevne civilne ter družbene dolžnosti ne zadevajo.
Sporočilo odlomka: Jezus nas uči zdravega in zrelega ravnovesja. Biti kristjan ali duhovno naravnan človek ne pomeni bežati od sveta. Plačevanje davkov, pošteno delo, gradnja skupnosti in spoštovanje zakonov so del življenja v družbi (»dati cesarju, kar je cesarjeva«). Vendar pa ti zunanji okviri nikoli ne smejo postati naša najvišja vrednota ali idol. Pravi red v življenju vzpostavimo takrat, ko so zunanje dolžnosti na svojem mestu, naše najgloblje hrepenenje, prioritete in vera pa ostajajo usmerjeni k Bogu.
Iskalcem
Iskanje v sodobnem svetu: Mnogi med nami neutrudno iščejo svoj prostor pod soncem. Poskušamo napolniti svoje življenje s kariero, uspehom, odnosom, doživetji ali materialnimi dobrinami. A pogosto se zgodi, da tudi, ko vse to dosežemo, v globini še vedno ostaja nekakšna tiha praznina ali nemir.
Sporočilo odlomka: Jezusovo vprašanje »Čigava sta ta podoba in napis?« ponuja globok odgovor na to iskanje. Kovanec nima duše — ustvarjen je le za izmenjavo, trgovanje in svetovne posle. Človek pa se nikoli ne more popolnoma umiriti v stvari, ki nosijo zgolj »cesarjev« (človeški, materialni) pečat.
Zakaj še vedno iščeš? Če čutiš, da te stvari tega sveta (denar, priznanje, uspeh) ne morejo do konca izpolniti, to ni tvoja napaka ali pomanjkljivost. To je dokaz, da nosiš v sebi Božji pečat. Kovanec sodi k tistemu, ki ga je skoval; tvoje srce pa sodi k Tistemu, ki ga je ustvaril po svoji podobi.
Spodbuda za pot: Ne prenehaj iskati. Tvoje iskanje ni naključno — je odmev Božje podobe v tebi, ki te nagovarja, da se ne zadovoljiš s »kovanci«, ampak poiščeš Vir, iz katerega izvira tvoje resnično dostojanstvo, mir in dom.
Otrokom, vnukom
Čigava podoba je na novcu?
Nekateri ljudje so hoteli Jezusa ujeti z zvitim vprašanjem. Vprašali so ga, ali je prav, da plačujejo davke cesarju. Jezus jim je pokazal novec s cesarjevo podobo in jim povedal, naj dajo cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.
Jezus nas uči, da imamo dolžnosti do države in drugih ljudi, vendar ne smemo pozabiti na Boga. Vsak človek je ustvarjen po Božji podobi, zato je dragocen in vreden spoštovanja.
Mali kviz
1. Kaj so farizeji vprašali Jezusa?
a) Ali smejo potovati?
b) Ali smejo plačevati davek cesarju?
c) Ali smejo delati ob sobotah?
2. Kaj je Jezus zahteval, naj mu pokažejo?
a) Novec.
b) Knjigo.
c) Meč.
3. Čigava podoba je bila na novcu?
a) Jezusova.
b) Mojzesova.
c) Cesarjeva.
4. Kaj je Jezus naročil ljudem?
a) Naj ne plačujejo davkov.
b) Naj dajo cesarju cesarjevo in Bogu Božje.
c) Naj zapustijo svojo deželo.
5. Po čigavi podobi je ustvarjen človek?
a) Po cesarjevi.
b) Po angelovi.
c) Po Božji.
Pravilni odgovori: 1. b, 2. a, 3. c, 4. b, 5. c.
Preden nadaljujem
Cesarju pripada novec z njegovo podobo, Bogu pa človek, ki nosi njegovo podobo.