Ponedeljek, 19.10.2026

V premoženju je videl zagotovilo za prihodnost. Bogataš je razmišljal, kakor da si je z obilno letino zagotovil tudi dolga leta življenja. Toda človek lahko načrtuje, kaj bo počel s svojim premoženjem, ne more pa načrtovati, koliko časa bo še živel. Prav to zmoto razkrije Božje opozorilo, da bo še isto noč umrl.

V njegovih načrtih ni bilo drugih ljudi. Zanimivo je, da bogataš ves čas govori samo o sebi: moje žito, moje žitnice, moje dobrine, moja duša. V priliki ne omenja družine, delavcev, sosedov ali revnih. Jezus sicer ne pove, da bogataš nikomur ni pomagal, vendar njegov notranji samogovor razkriva, kako ozko je bilo njegovo obzorje. Vse se je vrtelo okoli njega samega.

Pozabil je, da je premoženje sredstvo in ne cilj. Žito je lahko vir hrane, varnosti, pomoči drugim in skupnega dobrega. Bogataš pa ga je razumel predvsem kot zagotovilo lastnega udobja. Namesto da bi se vprašal, kaj dobrega lahko naredi s svojim obiljem, se je spraševal samo, kako ga bo shranil in užival.

Ali bi bilo drugače, če bi bogataš razdelil svoje bogastvo?

Tudi tu je potrebna previdnost. Jezus ne pravi, da bi moral bogataš ves pridelek razdeliti in ostati brez vsega. Prav tako ne obsoja varčevanja ali ustvarjanja zalog za prihodnost.

Morda bi bogataš ravnal povsem prav, če bi zgradil večje žitnice, hkrati pa poskrbel za pravično plačilo delavcev, pomoč ljudem v stiski in odgovorno uporabo premoženja. Bistveno je, da bi svoje bogastvo razumel kot dobrino, ki mu je zaupana, ne pa kot dokončno zagotovilo sreče.

Še globlji poudarek

V priliki je posebno zanimivo nasprotje med dvema časovnima pogledoma.

Bogataš pravi: »Veliko blaga imaš, spravljenega za mnogo let.«

Bog pa mu odgovori: »To noč bodo tvojo dušo terjali od tebe.«

Bogataš je imel načrt za svoje premoženje, ni pa imel načrta za svoje življenje.

To ne pomeni, da bi moral nenehno misliti na smrt. Pomeni, da bi moral živeti z zavestjo o minljivosti in se vprašati, kaj daje njegovemu življenju vrednost že danes.

Ob tem se odpira še eno vprašanje: če bi bogataš živel še trideset let, ali bi bil njegov način življenja zato pravilen? Jezusova prilika nakazuje, da ne. Njegova življenjska zmota ni nastala šele zaradi nepričakovane smrti. Smrt jo je samo razkrila.

Misel za poglobitev razmišljanja

Bogataševa napaka ni bila, da je gradil večje žitnice, ampak da je ob večanju žitnic njegovo življenjsko obzorje ostajalo premajhno.

Morda je zato najgloblje vprašanje te prilike: Ali človek ob povečevanju svojega premoženja povečuje tudi bogastvo svojega življenja?

Kaj je Jezusovo glavno sporočilo

Jezus ne pravi, da je narobe imeti premoženje ali načrtovati prihodnost. Opozarja pa, da denar in imetje ne moreta zagotoviti sreče, zdravja, dolgega življenja ali pravega miru. Težava bogataša je, da misli samo nase: ne pomisli na Boga ali na ljudi, ki bi jim lahko pomagal. Svoje bogastvo vidi kot zagotovilo, da bo imel vse pod nadzorom.

Biti »bogat v Bogu« pomeni, da imetje ni najpomembnejša stvar v življenju. Pomeni biti hvaležen za to, kar imamo, pošteno ravnati z dobrinami in biti pripravljen pomagati drugim. V naslednjih vrsticah Jezus govori o velikodušnosti in o zakladu pri Bogu.

Povezave s Staro zavezo

Pridigarjeva knjiga opozarja, da človek, ki ljubi denar, z njim ni nikoli zares zadovoljen, ob smrti pa mora svoje imetje zapustiti drugim. Podobno Jezus vpraša bogataša: »Kar pa si spravil, čigavo bo?«

Psalm 49 opozarja, da bogastvo človeka ne more rešiti smrti. Človek ravna nespametno, če misli, da si lahko z velikim premoženjem zagotovi življenje. To je podobno Jezusovemu opozorilu, naj ne zaupamo samo v obilje dobrin.

V Peti Mojzesovi knjigi je ljudstvu naročeno, naj del pridelka pusti tujcem, sirotam in vdovam. Tako pridelek ni namenjen samo lastniku, ampak je lahko tudi pomoč ljudem v stiski.

Duhovna sporočila odlomka

1. Človekova vrednost ni odvisna od tega, koliko ima.
2. Premoženje je koristno, vendar ne more nadomestiti Boga, ljubezni in dobrih odnosov.
3. Pomembno je, da se ne vprašamo samo, kaj lahko pridobimo, ampak tudi, kako lahko s tem pomagamo drugim.
4. Prihodnost je vredno načrtovati, vendar ne smemo živeti, kot da imamo vse v svojih rokah.
5. Biti bogat v Bogu pomeni biti hvaležen, pošten in velikodušen.
6. Dobro, ki ga naredimo za druge, je pomembnejše od dobrin, ki jih samo kopičimo zase.

Jezus nas vabi, naj ne gradimo življenja samo na tem, kar imamo, ampak na zaupanju v Boga in ljubezni do bližnjega.

Iskalcem

Ali je krščanstvo proti bogastvu? Jezusova prilika ne govori, da je bogastvo samo po sebi slabo. Opozarja na nevarnost, da človek v njem išče dokončno varnost in smisel. Odločilno vprašanje ni samo, koliko ima, ampak kakšen odnos ima do svojega premoženja.
Zakaj Jezus ne reši dediščinskega spora? Njegova zavrnitev ne pomeni, da je pravičnost pri delitvi premoženja nepomembna. Pokaže pa, da tudi pravičen premoženjski zahtevek lahko spremljajo zavist, zamera ali pretirana navezanost na dobrine.
Kaj pomeni biti bogat pred Bogom za nekoga, ki ne veruje? V tem izrazu lahko prepozna vprašanje, kaj ostane od človekovega življenja, če odmislimo njegovo premoženje. Odnosi, dobrota, poštenost in prispevek k življenju drugih so vrednote, ki presegajo verske meje

Mali kviz
1. Kaj je nekdo iz množice prosil Jezusa?
a) Naj mu pomaga najti službo.
b) Naj njegovemu bratu naroči, da razdeli dediščino.
c) Naj mu podari denar.

2. Kaj se je zgodilo bogatemu človeku iz Jezusove prilike?
a) Njegovo polje je zelo dobro obrodilo.
b) Izgubil je vse svoje premoženje.
c) Njegovo polje je uničila suša.

3. Kaj je bogataš nameraval storiti s svojimi žitnicami?
a) Podariti jih je hotel sosedom.
b) Prodati jih je hotel.
c) Podreti jih je hotel in zgraditi večje.

4. Zakaj je Bog bogataša imenoval neumneža?
a) Ker ni znal obdelovati polja.
b) Ker je mislil samo na bogastvo in pozabil na resnično vrednost življenja.
c) Ker je pridelal premalo žita.

5. Kaj pomeni biti bogat pred Bogom?
a) Imeti veliko denarja.
b) Imeti veliko hišo in drag avtomobil.
c) Živeti v ljubezni, dobroti in skrbi za druge.

Pravilni odgovori: 1. b, 2. a, 3. c, 4. b, 5. c.