Pomislim
V priliki o sejalcu Jezus med trnje uvrsti tudi skrbi, bogastvo in življenjske užitke. Človek lahko torej Božjo besedo zaduši ne zato, ker bi jo izrecno zavrnil, ampak ker jo postopoma izrinejo vsakdanje obremenitve in udobje. Ali ni to neke vrste protislovje? Če človek živi v blaginji, ima več časa za Božjo besedo, ne pa da lahko blaginja zaduši njegovo duhovno rast?
Berem
Razmišljam
Na prvi pogled je Jezusova trditev res paradoksalna: človek, ki živi v blaginji, naj bi imel več časa, miru in sredstev za poslušanje Božje besede. Toda prilika ne pravi, da so bogastvo, udobje ali vsakdanje skrbi sami po sebi zlo. Opozarja na nevarnost, da človek zaradi njih Božjo besedo sicer sliši, vendar ji ne pusti, da bi postala središče njegovega življenja.
Evangelist Luka pravi, da seme med trnjem predstavljajo tisti, ki besedo slišijo, potem pa jih »zadušijo skrbi, bogastvo in življenjski užitki«; zato njihov sad ne dozori. Pomembno je, da Jezus ne govori o neposredni zavrnitvi. Človek besedo sprejme, vendar jo postopoma prekrijejo druge stvari. Prav v tem je posebna nevarnost: vera ni napadena odkrito, ampak počasi izgublja prostor.
Več časa še ne pomeni več odprtosti
Človek ima lahko veliko časa, pa ga ne zna podariti Bogu. Razpoložljivi čas sam po sebi še ne pomeni notranje zbranosti. Skrbi lahko napolnijo človekovo misel tudi takrat, ko objektivno ni v pomanjkanju. Lahko pa tudi udobje ustvari navado, da človek vedno išče predvsem prijetno, varno in brezskrbno življenje.
Zato težava ni samo v količini časa, ampak v tem, čemu človek pripisuje največjo vrednost. Bogastvo lahko zagotovi svobodo od nekaterih nujnih skrbi, vendar lahko hkrati ustvari nove navezanosti: strah pred izgubo, željo po še večjem imetju, potrebo po ugodju in občutek samozadostnosti. Janez Krizostom zato razlikuje med stvarmi samimi in »skrbjo tega sveta« oziroma »prevaro bogastva«: ni treba obtožiti vseh dobrin, ampak človekovo napačno navezanost nanje.
Tudi Tomaž Akvinski poudari, da bogastvo človeka vara predvsem glede sedanjosti: obljublja zadovoljstvo, vendar ga samo po sebi ne more zagotoviti. Skrb pa človeka obremenjuje glede prihodnosti. Tako je človek lahko navzven preskrbljen, znotraj pa nemiren in nenehno zaposlen z vprašanjem, kako ohraniti, povečati ali uživati to, kar ima.
Trnje ne zaduši semena v enem trenutku
Podoba trnja je zelo natančna. Trnje ne uniči semena takoj; raste skupaj z njim in ga postopoma zaduši. Podobno se lahko zgodi z vero. Človek še vedno hodi k maši, posluša evangelij in morda celo iskreno veruje, vendar Božja beseda ne oblikuje več njegovih odločitev. Vedno znova jo preglasijo delo, nakupovanje, zabava, načrtovanje, udobje ali strah za prihodnost.
Tu je razlika med slišanjem in rodovitnostjo. Dobro seme je Božja beseda, vendar mora biti sprejeta, ohranjena in živeta z vztrajnostjo. Vera zato ne dozori zgolj zaradi tega, ker človek nekaj razume ali ker ima na voljo dovolj časa. Potrebna je notranja odločitev, da bo Božja beseda imela prednost pred drugimi dobrinami.
Blaginja je lahko tudi poklicanost
To pa ne pomeni, da mora vsak kristjan zavrniti premoženje ali živeti v pomanjkanju. Krščansko vprašanje ni najprej: »Koliko imam?«, ampak: »Ali je moje imetje v moji službi ali sem jaz postal njegov služabnik?«
Bogastvo lahko postane sredstvo za dobro: za pomoč ubogim, vzdrževanje družine, podporo evangelizaciji in služenje skupnemu dobremu. Janez Krizostom izrecno pravi, da je mogoče biti bogat in vendar ne biti zaveden od bogastva. Težava nastane, ko dobrine ne vodijo več k hvaležnosti in velikodušnosti, ampak k samozadostnosti, uživanju brez odgovornosti ali strahu pred izgubo.
Zato je lahko blaginja duhovna priložnost, vendar samo, če jo človek sprejema kot dar in odgovornost. Če pa postane cilj življenja, se spremeni v trnje.
Prilika nas torej ne uči, da je več časa avtomatično enako več vere. Uči nas, da je za Božjo besedo potrebno srce, ki je svobodno. Človek v pomanjkanju je lahko obremenjen s skrbmi, človek v blaginji pa z navezanostjo na udobje. Oboje lahko zaduši duhovno rast. Toda oboje je mogoče tudi preoblikovati: skrbi z zaupanjem, bogastvo z velikodušnostjo in užitke z zmernostjo.
Pravo vprašanje zato ni, ali imamo dovolj časa za Boga, ampak ali smo mu pripravljeni dati prvo mesto. Božja beseda rodi sad takrat, ko jo človek ne le sliši, ampak jo »zadrži v dobrem in plemenitem srcu« ter vztrajno živi.
H koreninam
- Božja beseda je seme življenja
Sejalec poseje seme, ki predstavlja Božjo besedo. Bog jo velikodušno ponuja vsakemu človeku, vendar njena rodovitnost ni odvisna od semena, temveč od tega, kako jo sprejmemo v svojem srcu.
- Srce potrebuje nenehno spreobrnjenje
Pot, kamor seme pade, predstavlja trdo srce; skalnata tla nestanovitnost; trnje pa skrbi, bogastvo in užitke, ki zadušijo Božjo besedo. Zato ni dovolj, da besedo samo slišimo ali jo sprva z veseljem sprejmemo. Potrebni so vera, vztrajnost in vsakodnevno odstranjevanje tega, kar ovira Božje delovanje. - Rodovitnost se kaže v potrpežljivem življenju
Dobro srce Božjo besedo »zadrži« in rodi sad »v potrpežljivosti«. Prava vera se zato pokaže v dejanjih, zlasti v zvestobi sredi preizkušenj. Bog ne zahteva pri vseh enakega sadu, pričakuje pa, da vsakdo zvesto sodeluje z milostjo, ki jo prejema.
Za današnji čas
Prepoznaj tiho izrivanje, ne le odprtega zavračanja. Veri in duhovnemu življenju redko škoduje neposreden napad ali zavestna odločitev proti Bogu. Pogosteje jo neopazno zadušita nenehen hrup vsakdana in kopičenje obveznosti, ki ti vzamejo čas za tišino in premislek.
Udobje lahko uspava močneje kot preizkušnja. Skrbi za preživetje človeka obremenijo, nenehno iskanje udobja in užitkov pa ga lažno prepriča, da ničesar več ne potrebuje. Ne dovoli, da materialna varnost ali digitalna zabava zadušita tvoje globoko hrepenenje po smislu in presežnem.
Ne moreš preprečiti rasti trnja, lahko pa izbiraš, kaj boš zalival. Skrbi in ponudbe sveta bodo vedno del življenja. Ključno je, kje zavestno usmerjaš svojo pozornost, čas in energijo — le tisto, kar redno neguješ, bo v tebi razvilo globoke korenine in rodilo sad.
Iskalcem
Seme je že dobro, vprašanje je tvoja sprejemljivost. Sejalec seje enako globoko in kakovostno seme na vse vrste tal. Problem ni v resnici ali smislu, ki ga iščeš, ampak v tvoji trenutni notranji naravnanosti in pripravljenosti, da to sporočilo zares sprejmeš.
Površinsko navdušenje ne zdrži preizkušenj. Seme na skali pomeni trenutno očaranost nad novo idejo, duhovnostjo ali vero. Če pa misel ali spoznanje nima korenin — torej če ga ne premišljuješ in ne preizkušaš v vsakdanjih težavah —, bo ob prvem pritisku ali razočaranju usahnilo.
Iskanje smisla zahteva zavestno praznjenje prostora. Če je tvoje življenje do roba napolnjeno z nenehnim hrupom, skrbmi za uspeh ali tekanjem za udobjem, resnični smisel nima kje pognati korenin. Iskanje vere zahteva čas, tišino in pogum, da vsaj nekatere stvari izpustiš iz rok.
Prava rodovitnost zahteva potrpežljivost in vztrajnost. Jezus na koncu pravi, da dobra zemlja obrodi sad v vztrajnosti (v potrpljenju). Sprememba življenja in odkritje globokega smisla nista trenuten dogodek ali enkratno razsvetljenje, ampak dolgotrajen proces zorenja.
Otrokom, vnukom
Jezus seje seme v naša srca
Jezus je ljudem povedal zgodbo o sejalcu semena. Nekaj semena je padlo na pot, nekaj na kamnita tla, nekaj med trnje, nekaj pa v dobro zemljo. Samo semena v dobri zemlji so lepo zrasla in obrodila veliko sadov.
Jezus je s tem želel povedati, da je seme Božja beseda, zemlja pa naše srce. Ko Božjo besedo poslušamo, jo sprejmemo in po njej živimo, smo kot dobra zemlja – v našem življenju začnejo rasti dobrota, ljubezen, pomoč drugim in veselje.
Mali kviz: Prilika o sejalcu
1. Kam vse je padlo seme, ki ga je sejal sejalec?
a) Na pot, na skalo, med trnje in v dobro zemljo
b) Samo na njivo
c) V gozd, na travnik in v reko
2. Kaj se je zgodilo s semenom, ki je padlo ob pot?
a) Hitro je zraslo
b) Ljudje so ga pohodili in ptice so ga pozobale
c) Obrodilo je veliko sadu
3. Kaj predstavlja seme, ki pade ob pot?
a) Človeka, ki Božjo besedo sliši, a se ne zmeni zanjo
b) Človeka, ki Božjo besedo dobro razume in po njej živi
c) Človeka, ki pomaga drugim
4. Kaj se je zgodilo s semenom, ki je padlo na skalo?
a) Zraslo je, vendar se je zaradi pomanjkanja vode posušilo
b) Nikoli ni vzklilo
c) Obrodilo je veliko sadu
5. Kaj nam želi Jezus povedati s semenom na skali?
a) Nekateri Božjo besedo z veseljem sprejmejo, a ob preizkušnji odnehajo
b) Nekateri Božje besede nikoli ne slišijo
c) Nekateri Božjo besedo vedno ohranijo v srcu
6. Kaj se je zgodilo s semenom, ki je padlo med trnje?
a) Trnje ga je zadušilo
b) Zraslo je najvišje od vseh
c) Ptice so ga odnesle
7. Kaj predstavlja dobra zemlja?
a) Človeka, ki Božjo besedo sliši, jo ohrani v dobrem srcu in vztraja
b) Človeka, ki Božjo besedo hitro pozabi
c) Človeka, ki posluša samo takrat, ko mu je všeč
8. Katera od štirih vrst tal želimo biti mi?
a) Pot
b) Trnje
c) Dobra zemlja
1. Kam vse je padlo seme, ki ga je sejal sejalec?
a) Na pot, na skalo, med trnje in v dobro zemljo
b) Samo na njivo
c) V gozd, na travnik in v reko
2. Kaj se je zgodilo s semenom, ki je padlo ob pot?
a) Hitro je zraslo
b) Ljudje so ga pohodili in ptice so ga pozobale
c) Obrodilo je veliko sadu
3. Kaj predstavlja seme, ki pade ob pot?
a) Človeka, ki Božjo besedo sliši, a se ne zmeni zanjo
b) Človeka, ki Božjo besedo dobro razume in po njej živi
c) Človeka, ki pomaga drugim
4. Kaj se je zgodilo s semenom, ki je padlo na skalo?
a) Zraslo je, vendar se je zaradi pomanjkanja vode posušilo
b) Nikoli ni vzklilo
c) Obrodilo je veliko sadu
5. Kaj nam želi Jezus povedati s semenom na skali?
a) Nekateri Božjo besedo z veseljem sprejmejo, a ob preizkušnji odnehajo
b) Nekateri Božje besede nikoli ne slišijo
c) Nekateri Božjo besedo vedno ohranijo v srcu
6. Kaj se je zgodilo s semenom, ki je padlo med trnje?
a) Trnje ga je zadušilo
b) Zraslo je najvišje od vseh
c) Ptice so ga odnesle
7. Kaj predstavlja dobra zemlja?
a) Človeka, ki Božjo besedo sliši, jo ohrani v dobrem srcu in vztraja
b) Človeka, ki Božjo besedo hitro pozabi
c) Človeka, ki posluša samo takrat, ko mu je všeč
8. Katera od štirih vrst tal želimo biti mi?
a) Pot
b) Trnje
c) Dobra zemlja
Rešitve: 1a, 2b, 3a, 4a, 5a, 6a, 7a, 8c.
Preden nadaljujem
Vzemi si čas za tišino, da bo seme resnice v tebi lahko pognalo globoke korenine in rodilo sad v potrpežljivosti.