Pomislim
Jezus v odlomku o blagrih večkrat uporabi besedo »zdaj«: »zdaj ste lačni«, »zdaj jokate«, pa tudi »zdaj ste nasičeni« in »zdaj se smejete«. Kaj nam s tem sporoča? Ali naše trenutno stanje – uspeh, stiska, ugled ali neuspeh – že pove vso resnico o našem življenju in naši prihodnosti?
Berem
Razmišljam
Beseda »zdaj«, kjer se v odlomku izrecno pojavi, je zelo pomembna. Jezus človekovega sedanjega položaja ne zanika, vendar ga postavlja v širše obzorje Božjega kraljestva, prihodnje izpolnitve in končne sodbe. Lakota, jok, zavrnjenost, bogastvo, nasičenost, smeh in priljubljenost so resnični, vendar sami po sebi še ne povedo vse resnice o človekovem življenju.
Človek, ki je danes uspešen, bogat ali občudovan, še ni nujno zares srečen. Lahko ima vse, pa vendar izgubi občutek za Boga, resnico, lastno vest in potrebe bližnjega. Jezus ne obsoja premoženja ali veselja samega po sebi, ampak opozarja na nevarnost, da bi človek v njiju našel svojo edino varnost in tolažbo. Bogastvo lahko postane znamenje samozadostnosti, zlasti če človek ne vidi več svoje odgovornosti do ubogih.
Tudi Jezusovo svarilo pred smehom ne pomeni obsodbe vsakega veselja. Opozarja na brezskrbnost in samozadostno uživanje, ki človeka zapreta pred trpljenjem drugih, pred resnico o lastnem življenju in pred Božjo sodbo.
Po drugi strani človek, ki je danes (zdaj) lačen, žalosten ali izključen, zaradi tega ni manj vreden. Njegovo trpljenje ni nujno znamenje neuspeha. V Božji milosti lahko postane prostor vztrajnosti, sočutja, solidarnosti in upanja. Vendar Jezus ne poveličuje trpljenja samega po sebi. Blagor ni v bolečini, ampak v tem, da človek v njej ne izgubi zaupanja v Boga in odprtosti za dobro. Obljuba, da bodo lačni nasičeni in jokajoči potolaženi, je hkrati spodbuda in napoved Božjega prihodnjega preobrata.
Odlomek zato razkriva dve lestvici vrednotenja. Prva je človeška: uspeh, denar, udobje, smeh in odobravanje. Druga je globlja: resnica, odprtost, pravičnost, usmiljenje, solidarnost, zvestoba dobremu in upanje. Kar je na zunaj videti kot prednost, lahko človeka notranje osiromaši; kar je videti kot izguba, pa lahko v Božji milosti vodi v večjo odprtost za Boga in bližnjega.
Zato beseda »zdaj« pred nas postavlja vprašanje:
Ali živim samo za to, kar mi prinaša zadovoljstvo danes (zdaj), ali gradim življenje na nečem, kar ima trajnejšo vrednost?
Današnja stiska ni dokončen poraz in današnji uspeh ni dokončna zmaga. Človek je vedno več kot njegovo premoženje, družbeni položaj, razpoloženje ali mnenje drugih. Toda njegovo sedanje življenje vendarle razodeva, čemu zaupa in kako ravna z bližnjim.
Božje kraljestvo je prihodnja polnost, vendar se začne uresničevati že zdaj: v veri, spreobrnjenju, usmiljenju, pravičnosti in solidarnosti. Končna resnica človekovega življenja se bo razodela pred Bogom. Blagri in svarila nas zato vabijo, naj že danes (zdaj) živimo po Božji lestvici in ne po merilih trenutnega uspeha, udobja in priljubljenosti.
H koreninam
1. Prava sreča je v Bogu, ne v zemeljskem obilju
Jezus ne pravi, da sta revščina ali lakota sami po sebi dobri, ampak razodeva, da človeka ne osrečijo bogastvo, nasitost ali človeška hvala. Blagor je človeku, ki je notranje svoboden, zaupa Bogu in se ne oklepa minljivih dobrin. Tudi premoženje samo po sebi ni greh; nevarna je navezanost nanj in zaupanje v bogastvo namesto v Boga. Katekizem opozarja, da bogati lahko najdejo svojo tolažbo v obilju dobrin, medtem ko zaupanje v Boga človeka odpira resnični blaženosti.
Pri tem Jezus ne govori samo o notranjem odnosu do bogastva, ampak tudi o resničnih ubogih in zapostavljenih. Njegove besede ne smejo postati opravičilo za brezbrižnost do ljudi v stiski. Kristjan je poklican, da ubogim dejavno pomaga in si prizadeva za pravičnejše odnose.
2. Trpljenje, žalost in hrepenenje lahko vodijo v odrešenje
Jezus obljublja nasičenost lačnim in veselje jokajočim. To ni povabilo k iskanju trpljenja ali zanikanju telesnih potreb, ampak zagotovilo, da sedanja preizkušnja nima zadnje besede. V Lukovem odlomku gre za resnično telesno lakoto in žalost, njun pomen pa se odpira tudi duhovnemu hrepenenju po pravičnosti, svetosti in Božji bližini.
Blagor je tistemu, ki tudi v trpljenju ostane zvest Bogu. Takšna žalost lahko rodi spreobrnjenje, sočutje in globlje zaupanje v Boga. Trpljenje samo po sebi ni dobro, lahko pa ga človek, združen s Kristusom in njegovim križem, prejme kot pot večje ljubezni in zvestobe. To ne pomeni, da bi morali trpljenje iskati ali pasivno sprejemati krivico, ampak da lahko tudi neizogibne preizkušnje v veri postanejo priložnost za zorenje in služenje drugim.
3. Zvestoba Kristusu je pomembnejša od človeške priljubljenosti
Jezus opozarja, da ni vsaka pohvala znamenje Božjega blagoslova. Če nas ljudje zavračajo zaradi zvestobe evangeliju in zaradi Sina človekovega, lahko hodimo po poti prerokov in samega Kristusa. Kristjan ne išče preganjanja, vendar se tudi ne odpove resnici samo zato, da bi bil sprejet. Njegovo veselje temelji na Božjem priznanju in obljubi nebeškega plačila, ne na mnenju množice.
Pri tem moramo biti ponižni in razsodni. Ni vsaka kritika znamenje preganjanja zaradi Kristusa. Včasih so ljudje zavrnjeni zaradi lastne nestrpnosti, pomanjkanja ljubezni ali slabega pričevanja. Zato je Jezusov blagor namenjen tistim, ki jih ljudje sovražijo in zavračajo prav zaradi njihove zvestobe njemu in evangeliju.
Glavno sporočilo odlomka
Jezus nas vabi, naj svoje življenje presojamo v luči Božjega kraljestva, ne po merilih trenutnega uspeha, udobja, bogastva in človeškega priznanja. Blagri niso opravičilo za revščino ali trpljenje, ampak klic k zaupanju v Boga, k dejavni ljubezni do ubogih, k spreobrnjenju in k zvestobi Kristusu sredi preizkušenj. Božje kraljestvo pripada tistim, ki se ne zaprejo v samozadostnost, ampak svoje upanje položijo v Boga in živijo iz njegove ljubezni.
Za današnji čas
1. Človekova vrednost ni odvisna od bogastva in uspeha
Današnja družba pogosto meri človeka po premoženju, položaju, videzu ali dosežkih. Jezus pa opozarja, da materialno obilje samo po sebi ne prinaša sreče. Bogastvo postane nevarno, kadar človeka zapre vase in mu prepreči, da bi opazil druge.
Sporočilo: Imeti veliko še ne pomeni živeti dobro; pomembno je, kako uporabljamo to, kar imamo, in ali znamo deliti z drugimi.
2. Tudi trpljenje in žalost ne pomenita, da je življenje brez smisla
Jezus govori ljudem, ki so lačni, žalostni, izključeni ali zavrnjeni. Njegove besede so spodbuda, da trenutna bolečina ni celotna resničnost človekovega življenja. Trpljenje lahko človeka odpre za sočutje, solidarnost in upanje.
Sporočilo: Človeka ne določata njegova trenutna stiska ali neuspeh; tudi v težkih obdobjih lahko ohrani dostojanstvo in upanje.
3. Ni prav, da živimo samo za to, da nam drugi ploskajo
»Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje o vas lepo govorili« ne pomeni, da je vsaka pohvala slaba. Opozarja pa na nevarnost, da človek zaradi priljubljenosti utiša svojo vest, skriva resnico ali podpira krivico.
Sporočilo: Bolje je živeti po vesti in braniti resnico, tudi če zaradi tega nismo vedno priljubljeni, kot pa pridobiti odobravanje za ceno lastne poštenosti.
Skupna misel odlomka: Prava kakovost življenja se ne meri predvsem po tem, koliko imamo, kako udobno živimo ali koliko nas drugi hvalijo, ampak po tem, ali ostajamo človeški, solidarni in zvesti dobremu.
Otrokom, vnukom
Jezus danes pove nekaj presenetljivega. Pravi, da Bog ne pozabi na ljudi, ki jim je težko: na revne, lačne, žalostne in tiste, ki jih drugi ne marajo ali izključujejo.
Morda se nam včasih zdi, da so najsrečnejši tisti, ki imajo veliko stvari, ki jim nič ne manjka in jih vsi hvalijo. Jezus pa pravi: ni najpomembnejše, koliko imaš in kako priljubljen si. Pomembno je, kakšno je tvoje srce in ali zaupaš Bogu.
Zato nas Jezus vabi, da opazimo človeka, ki je žalosten, osamljen ali potrebuje pomoč. Namesto da mislimo samo nase, lahko z njim delimo stvari, ga povabimo medse ali ga potolažimo. Tako že danes pomagamo graditi Božje kraljestvo.
Mali kviz
- Komu Jezus pravi: »Blagor vam«?
a) Samo tistim, ki imajo veliko denarja
b) Ubogim, lačnim in žalostnim
c) Samo odraslim - Kaj Jezus obljublja tistim, ki so zdaj lačni?
a) Da bodo nasičeni
b) Da bodo postali bogati
c) Da ne bodo nikoli več jedli - Kaj Jezus pravi tistim, ki zdaj jokajo?
a) Da bodo vedno žalostni
b) Da se bodo smejali
c) Da se morajo skriti - Zakaj so lahko Jezusovi učenci veseli, tudi če jih drugi zaradi Jezusa ne marajo?
a) Ker jih čaka veliko plačilo v nebesih
b) Ker bodo postali slavni
c) Ker bodo dobili veliko denarja - Pred čim nas Jezus svari z besedami »gorje vam«?
a) Pred tem, da bi mislili samo na bogastvo, udobje in pohvale ljudi
b) Pred tem, da bi pomagali revnim
c) Pred tem, da bi bili prijazni do drugih
- Komu Jezus pravi: »Blagor vam«?
- Komu Jezus pravi: »Blagor vam«?
a) Samo tistim, ki imajo veliko denarja
b) Ubogim, lačnim in žalostnim ✅
c) Samo odraslim - Kaj Jezus obljublja tistim, ki so zdaj lačni?
a) Da bodo nasičeni ✅
b) Da bodo postali bogati
c) Da ne bodo nikoli več jedli - Kaj Jezus pravi tistim, ki zdaj jokajo?
a) Da bodo vedno žalostni
b) Da se bodo smejali ✅
c) Da se morajo skriti - Zakaj so lahko Jezusovi učenci veseli, tudi če jih drugi zaradi Jezusa ne marajo?
a) Ker jih čaka veliko plačilo v nebesih ✅
b) Ker bodo postali slavni
c) Ker bodo dobili veliko denarja - Pred čim nas Jezus svari z besedami »gorje vam«?
a) Pred tem, da bi mislili samo na bogastvo, udobje in pohvale ljudi ✅
b) Pred tem, da bi pomagali revnim
c) Pred tem, da bi bili prijazni do drugih
Preden nadaljujem
Blagor človeku, ki ne gradi življenja na tem, kar ima zdaj.