Pomislim
Jezus je priliko o starem in novem vinu končal s stavkom: ›Nihče, ki je pil starega, ne mara novega; pravi namreč: ›Starina je boljša.‹‹ Ali gre tu za dobesedno trditev, da je staro (tradicija, navada) boljše kot novo, ali pa Jezus uporablja ironijo, s katero razgalja naš predsodek – da se oklepamo starega preprosto zato, ker nam je udobno, in ne zato, ker bi bilo res boljše?
Berem
Razmišljam
Če stavek v #Pomislim beremo izolirano, se zdi, da Jezus navaja preprosto resnico o vinu: enolog ali ljubitelj vina bo skoraj vedno dal prednost uležani “starini” pred mladim, neukrotljivim vinom. Vendar pa postavitev tega stavka v širšo celoto razkrije povsem drugačno sliko.
Past dobesednega razumevanja Če bi Jezus mislil dobesedno, da je “staro boljše”, bi s tem rušil svojo lastno prispodobo:
Zakaj bi sploh prinašal novo vino in zahteval nove mehove, če je staro vino v resnici boljše?
Zakaj bi opozarjal, da novo vino razžene stare mehove, če pa novo sploh ni vredno pitja?
Dobesedna razlaga torej ustvari nelogičnost v besedilu.
Moč Jezusove ironije in razgaljanje človeške narave Zato se velika večina sodobnih razlagalcev in psihologov prepričljivo nagiba k temu, da Jezus tukaj uporablja subtilno, a zelo globoko ironijo. Jezus ne ocenjuje kakovosti vina, ampak opazuje človeško naravo in naš odpor do sprememb:
Predsodek okusa: Človek, ki je navajen na staro vino, novega sploh ne želi poskusiti. Njegova sodba (»starina je boljša«) ne temelji na objektivni primerjavi, ampak na predsodku in navadi. Svojo cono udobja razglasi za “boljšo” preprosto zato, ker je ne želi zapustiti.
Obrambni mehanizem: Staro vino predstavlja tisto, kar poznamo – ustaljene obrede, stare miselne vzorce, varne navade. Novo vino (evangelij, milost, nov način življenja) pa s seboj prinaša nove okuse in nove vonjave, nepredvidljivost in zahteva spremembo mehov (spremembo srca). Domača povprečnost je za človeka pogosto bolj privlačna kot tveganje prenovitve.
Praktična oporoka za naš razmislek Jezus s tem zaključnim stavkom poslušalcem navidezno poda “izgovor”, v resnici pa jim nastavi ogledalo. Vprašanje, ki ga ta stavek postavlja vsakemu izmed nas, je hkrati preprosto in zahtevno:
Ali so moji razlogi za zavračanje novih stvari, novih spoznanj ali drugačnih ljudi res v tem, da je moje trenutno stanje boljše – ali pa le v tem, da sem se na okus starega preprosto navadil?
H koreninam
1. Jezus kot ženin in radost Božje bližine
Jezus na očitke glede posta odgovarja s podobo svatbe. Razodeva se kot Ženin, njegova navzočnost pa prinaša obdobje veselja, izpolnitve in praznovanja, saj je Bog v njem neposredno navzoč med svojim ljudstvom. Učenci so kakor svatje, ki se veselijo navzočnosti ženina; zato v tistem trenutku ni bilo primerno, da bi se postili v znamenje žalosti.
Vendar Jezus posta ne odpravi. Napove, da bodo prišli dnevi, ko bo Ženin odvzet, in takrat se bodo učenci postili. Krščanski post zato ni zgolj zunanja, zakonodajna ali rutinska dolžnost, ampak lahko izraža kesanje, duhovni boj in hrepenenje po Kristusu. Je tudi znamenje, da pričakujemo njegovo polno navzočnost v slavi. Jezus postu daje globlji pomen: post naj izhaja iz odnosa do njega in iz iskrenega iskanja Boga.
2. Prenovitev srca za sprejemanje novosti evangelija
Prilika o novem vinu in novih mehih opozarja, da Kristusovega evangelija in Božje milosti ne moremo preprosto prišiti na star način življenja, na grešne navade ali na otrdelo mišljenje. Novo življenje v Kristusu zahteva celostno prenovo človeka. Če želimo sprejeti milost evangelija, moramo po Božji milosti postati »novi mehovi« – ljudje prenovljenega srca in uma, odprti za delovanje Svetega Duha ter pripravljeni živeti v veri, upanju in ljubezni.
To pa ne pomeni, da je vse staro slabo ali da mora človek zavreči vse prejšnje oblike molitve, bogoslužja in izročila. Jezus ne zavrača Stare zaveze, ampak jo izpolnjuje. Nevarno je predvsem to, da bi človek evangelij skušal omejiti na goli formalizem ali ga pomešati s starim načinom življenja, ki se noče spreobrniti. Kristusova novost ne uničuje tega, kar je bilo v prejšnji zavezi resnično dobro, ampak to dopolnjuje in vodi do polnosti.
3. Nevarnost duhovne udobnosti in navezanosti na staro
Jezusov sklepni stavek o tistih, ki pravijo, da je »starina boljša«, se dotika človekove naravne težnje po udobju in odporu do sprememb. Pogosto se oklepamo starih vzorcev in navad samo zato, ker so nam domači in varni. Tako se lahko zapremo pred spreobrnjenjem in pred svežino Božjega delovanja.
Vendar Jezus ne pravi, da je vsaka stara stvar zaradi svoje starosti slaba. »Staro« lahko pomeni tudi dobro in preizkušeno Božje razodetje. Težava nastane, ko se človek naveže na svoje navade, predstave ali zgolj zunanje obrede tako, da zaradi njih zavrne Kristusa in novost evangelija. Odlomek nas zato vabi, da se iskreno vprašamo, kje v življenju ostajamo zaprti, otrdeli ali navezani na staro ter se upiramo prenovi, ki jo želi v nas izvršiti Sveti Duh.
Za današnji čas
1. Praznujte trenutke prisotnosti in skupnosti Odlomek opozarja na pomen prepoznavanja in uživanja v trenutku, ko so stvari dobre in ko smo obkroženi z ljudmi, ki jih imamo radi. V svetu, obsedenem s pravili, urniki in nenehnim “delom na sebi”, je pomembno znati odložiti striktne omejitve in se preprosto prepustiti veselju, povezovanju ter pristni prisotnosti v sedanjem trenutku.
2. Za nove začetke je potrebna sprememba miselnosti Novega načina življenja, idej ali osebnih preobratov ne moremo graditi na starih, preživetih vzorcih. Če želimo v življenju sprejeti nekaj novega – pa naj bo to sprememba kariere, odnosov ali miselnosti –, moramo biti pripravljeni opustiti toge navade in postati “prožni”. Star okvir pogosto ne zdrži pritiska novih izkušenj.
3. Prepoznajte in premagajte strah pred neznanim Ljudje imamo naravno težnjo, da se oklepamo znanega, pa čeprav nam to več ne služi (“staro je boljše”). Udobje navade nas pogosto slepi pred boljšimi možnostmi in osebnostno rastjo. Odlomek nas spodbuja k samorefleksiji: ali se novim priložnostim upiramo le zato, ker zahtevajo izstop iz cone udobja?
Otrokom, vnukom
Novo vino v novih posodah
Povzetek:
Ljudje vprašajo Jezusa, zakaj se njegovi učenci ne postijo tako kot drugi. Jezus jim razloži, da je čas, ko je z njimi, čas veselja. Nato pove priliko o novem vinu: novega vina ne dajemo v stare posode. S tem pokaže, da Jezus prinaša nekaj novega in nas vabi, da smo tudi mi odprti za spremembe.
Sporočilo:
Jezus želi prenoviti naše srce. Bodimo odprti za dobro in se ne bojmo spremeniti svojih slabih navad.
- Kaj so ljudje vprašali Jezusa?
a) Zakaj njegovi učenci ne molijo?
b) Zakaj se njegovi učenci ne postijo?
c) Zakaj njegovi učenci ne hodijo v tempelj? - S kom Jezus primerja sebe?
a) Z učiteljem
b) Z ženinom.
c) S pastirjem - Zakaj se Jezusovi učenci veselijo?
a) Ker imajo veliko hrane.
b) Ker jim ni treba delati.
c) Ker je Jezus z njimi. - Kam damo novo vino po Jezusovi priliki?
a) V stare posode.
b) V nove posode.
c) V razbite vrče. - Kaj nam želi Jezus s priliko povedati?
a) Da se nikoli ne smemo spreminjati.
b) Da moramo biti odprti za to, kar nam Jezus prinaša novega.
c) Da je najpomembnejše imeti nove stvari.
Preden nadaljujem
Ne boj se odložiti tistega, kar ti je le še navada, da boš lahko sprejel to, kar te resnično oživlja. Za novo vino vedno potrebuješ le malo poguma in novo srce.