Pomislim
Malo pred tem Jezusovim govorom sta Peter in Tomaž vprašala Jezusa, kam bo šel. Sedaj pa Jezus učencem pravi : »Nihče izmed vas me ne vpraša: ›Kam greš?‹«
Berem
Razmišljam
Ta navidezna protislovnost v Janezovem evangeliju je čudovito psihološko in duhovno opazovanje človeške stiske.
Jezus “potoži”: »Nihče izmed vas me ne vpraša: ›Kam greš?‹«
Malo pred tem Jezusovim govorom sta Peter in Tomaž vprašala Jezusa: “Gospod, kam greš”. Sedaj pa to Jezusovo vprašanje.
Vprašanji učencev Petra in Tomaža sta bili verjetno usmerjeni nase: »Kam greš, da te ne bom mogel spremljati?« ali »Kam greš, da ne bi ostali sami?«.
Jezus jih zdaj opominja, da ga nihče ne vpraša po resnični naravi njegovega odhoda – po njegovi vrnitvi k Očetu, ki sledi.
Molk učencev je molk obupa. Jezus jih želi spodbuditi, da bi pogledali onkraj ločitve k sadovom, ki jih bo prinesel Tolažnik (Sveti Duh).
Ko prevzame človeka globoka žalost ali strah, se njegovo obzorje zoži. Ne sprašuje se več po cilju ali smislu (kam?), ampak je ujet v bolečino trenutka (izgubo).
Od radovednosti k ohromelosti
Ko sta Peter in Tomaž spraševala, je bila v njunih vprašanjih prisotna določena mera radovednosti ali celo upanja, da bodo stvari ostale takšne, kot so. V opisanem odlomku pa se je situacija spremenila. Jezus je pravkar napovedal preganjanje in trpljenje.
Žalost zapre obzorje: Jezus opazi, da jim je »žalost napolnila srce«. Ko nas prevzame globoka žalost ali strah, se naše obzorje zoži. Ne sprašujemo se več po cilju ali smislu (kam?), ampak smo ujeti v bolečino trenutka (izguba).
Duhovni premik: Od fizične prisotnosti k Tolažniku
Jezusova trditev, da je »za vas dobro, da grem«, je za učence v tistem trenutku zvenela nesmiselno. Kako je lahko odhod tistega, ki ga ljubiš, dober?
Osvoboditev od navezanosti: Dokler je Jezus fizično med njimi, so nanj navezani na človeški način.
H koreninam
Blagodejnost “odsotnosti” in prostor za Svetega Duha
Jezus učencem pove presenetljivo resnico: »Za vas je dobro, da grem.« Človeško gledano je ločitev od ljubljene osebe vedno boleča, a Jezus poudarja, da je njegova telesna omejenost na en čas in kraj ovira za polnost, ki jo prinaša Tolažnik.
Včasih se morajo določene stvari v našem življenju končati ali spremeniti, da se odpre prostor za nekaj globljega. Jezusova vrnitev k Očetu omogoči, da Sveti Duh postane notranji vodnik vsakega posameznika, ne glede na kraj in čas.
Preobrazba žalosti v zaupanje
Učenci so ujeti v svojo bolečino (»žalost vam je napolnila srce«), zato sploh ne zmorejo vprašati po cilju njegove poti. Jezus jih nežno opominja, naj ne gledajo le na tisto, kar izgubljajo, ampak na tisto, kar prihaja.
Duhovni poudarek je na premiku fokusa – od lastne izgube k Božjemu načrtu. Kristus nas uči, da v krščanskem življenju slovo nikoli ni dokončen konec, ampak nujen prehod v novo obliko prisotnosti.
Sveti Duh kot razkritje resnice o svetu
Jezus napove, da bo Tolažnik »prepričal svet« o treh stvareh:
O grehu: Greh ni le moralni spodrsljaj, ampak v svojem bistvu nevera v Kristusa – zaprtost pred Božjo ljubeznijo.
O pravičnosti: Sveti Duh razodeva, da je prava pravičnost pri Očetu, ne v človeških sodbah. Jezusova pot k Očetu je potrditev njegovega poslanstva.
O sodbi: Kristusov odhod pomeni zmago nad zlom. »Vladar tega sveta« (tema, strah, smrt) nima več zadnje besede, saj je že obsojen.
Povzetek: Sveti Duh nam daje »oči vere«, da svet vidimo takšen, kot je v resnici – ne kot prostor obupa, ampak kot prostor, kjer je zlo že v temelju premagano.
Za današnji čas
Ne bojte se “izpraznjenega prostora”
Sodobni človek se na vse pretege trudi izogniti praznini in tišini. Ko nam nekaj (ali nekdo) vzame občutek varnosti, nas zagrabi panika. Jezus pa pravi: »Dobro je, da grem.«
Sporočilo za danes: Izguba določene oblike varnosti (službe, odnosa, starega načina življenja) ne predstavlja nujno konca sveta. Včasih se mora nekaj umakniti, da bi lahko v naše življenje vstopila nova, globlja kakovost bivanja. Duhovne rasti ni brez izpustitve starega.
Iskanje notranjega kompasa v svetu zmedenosti
Danes smo preplavljeni z različnimi “resnicami” in mnenji, kar povzroča notranjo razbitost. Jezus obljublja Tolažnika (v izvirniku Paraklétos – tisti, ki stoji ob strani, zagovornik).
Sporočilo za danes: Niste sami v iskanju odgovorov. Krščanstvo danes poudarja, da Bog ni nekje “tam zgoraj”, ampak je Sveti Duh tisti notranji glas, ki nam pomaga razločevati med bistvenim in nebistvenim. V svetu hrupa je ključno prisluhniti temu notranjemu Vodniku, ki prinaša mir, ki ga svet ne more dati.
Zmaga je že dobljena (kljub zunanjemu videzu)
Ko gledamo novice, se zdi, da “vladar tega sveta” (nasilje, egoizem, izkoriščanje) zmaguje. Jezus pa trdi: »Vladar tega sveta je obsojen.«
Sporočilo za danes: To je klic k krščanskemu optimizmu. Čeprav se zdi, da je svet kaotičen, nas odlomek spominja, da zlo nima zadnje besede. Današnji človek je poklican, da ne živi v strahu, ampak v zavesti, da je temeljna bitka med svetlobo in temo že odločena. Naša naloga je le, da se postavimo na stran Svetlobe.
Otrokom, vnukom
Jezusova skrivnostna obljuba
Predstavljajte si, da imate najboljšega prijatelja, s katerim se vsak dan igrate. Potem pa vam ta prijatelj reče: “Moram oditi, a ne bodi žalosten – to je zate celo dobro!” Verjetno bi bili precej začudeni, kajne?
Prav to se je zgodilo Jezusovim učencem. Jezus jim je povedal, da se vrača k svojemu Očetu v nebesa. Učenci so postali zelo žalostni, ker so si želeli, da bi Jezus ostal ob njih.
Zakaj je Jezusovo slovo pravzaprav darilo?
Jezus jim je razložil nekaj neverjetnega:
On ne odhaja zato, da bi jih zapustil. Odhaja zato, da jim lahko pošlje Tolažnika – to je Svetega Duha.
Jezus v telesu je bil lahko hkrati le na enem mestu (npr. v enem mestu z eno skupino ljudi).
Sveti Duh pa je kot “nevidni objem”, ki je lahko hkrati pri vseh nas, kjerkoli na svetu smo!
Preden nadaljujem
Včasih se zdi, da Bog pusti človeka samega, ko ga najbolj potrebuje. A Jezus pravi: »Dobro je, da grem.«
Jezus, hvala, da si še vedno z mano.