Ponedeljek, 2. 11. 2026

Pomislim

Jezus pravi: »Kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel.« Če Jezus nikogar ne želi izgubiti in je prišel zato, da bi ljudi rešil, kako naj razumemo možnost večnega pogubljenja? Ali je mogoče, da bi človek dokončno zavrnil ljubezen Boga, ki ga nikoli ne želi zavreči? In kaj pravzaprav pomeni Jezusov pogoj: »Kdor pride k meni«?

Berem

Tisti čas je rekel Jezus množicam: »Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, temveč vse to obudim poslednji dan. Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.«  (Jn 6,37-40)

Razmišljam

Jezus nikogar ne želi izgubiti, vendar človeka ne prisili, da bi sprejel njegovo ljubezen. Besede »Kdor pride k meni« niso zahteva, da moramo biti najprej popolni, brez greha ali dvomov. Pomenijo povabilo, naj mu zaupamo in sprejmemo življenje, ki nam ga ponuja. Bog nas prvi išče in nam daje milost, da lahko odgovorimo. Toda naš odgovor ostaja svoboden. Katoliška vera zato priznava resnično možnost večnega pogubljenja, hkrati pa nas vabi k upanju v Božje usmiljenje. Ne vemo, kdo je Boga dokončno zavrnil. Vemo pa, da Jezus nikogar ne zavrne zato, ker bi bil preveč grešen, ranjen ali nevreden njegove ljubezni.

Kaj pomeni »priti k Jezusu«?

Jezus ne govori samo o fizičnem prihodu, ampak o osebnem odnosu. Priti k njemu pomeni odpreti se njegovi besedi, mu zaupati in dovoliti, da nas njegova ljubezen spreminja.

Takšen prihod ni nujno enkratno dejanje. Človek se lahko Jezusu približuje vse življenje. Včasih z veliko vero, drugič z dvomi, strahovi in vprašanji. Tudi človek, ki iskreno prosi za pomoč svoji šibki veri, prihaja k Jezusu.

Pomembno je, da Jezus ne zahteva, naj najprej uredimo vse svoje življenje. Grešnike vabi k sebi prav zato, da bi jim pomagal začeti znova.

Ali lahko človek dokončno zavrne Boga?

Tu se srečamo z veliko skrivnostjo. Če je Bog najvišje dobro in izpolnitev vseh človekovih hrepenenj, zakaj bi ga kdo zavrnil?

Jezus človeka jemlje tako resno, da spoštuje tudi njegovo svobodo. Ljubezni ne moremo izsiliti. Človek lahko vztrajno zavrača dobro, se zapira pred resnico in odklanja spreobrnjenje.

Katoliška Cerkev zato uči, da je večno pogubljenje resnična možnost. Vendar ne poznamo notranjosti posameznega človeka, njegove odgovornosti in njegovega dokončnega odnosa do Boga. Zato ne moremo sami odločati, kdo je pogubljen.

Kaj pa ljudje, ki Jezusa niso poznali?

Ali Jezusove besede pomenijo, da človek, ki ni kristjan, ne more biti odrešen?

Cerkev uči, da je Jezus Kristus Odrešenik vseh ljudi. Hkrati priznava, da lahko Bog svojo milost podari tudi tistim, ki brez lastne krivde ne poznajo Kristusa in njegove Cerkve, vendar iskreno iščejo resnico in si prizadevajo živeti po svoji vesti.

Če so odrešeni, so odrešeni po Kristusu, četudi ga v zemeljskem življenju niso izrecno poznali.

To pokaže, da Jezusovo odrešenjsko delo ni omejeno z našimi človeškimi mejami.

Jezusova izjemna pedagogika

Zanimivo je, da Jezus ne začne z grožnjo, ampak z obljubo: nikogar, ki pride k njemu, ne bo zavrgel.

S tem najprej prebudi zaupanje. Človeku, ki se zaveda svojih napak, odpre vrata. Šele ko začutimo, da smo ljubljeni, lahko zares svobodno odgovorimo na ljubezen.

Jezus ne zmanjšuje resnosti naših odločitev. Toda ne želi, da bi se mu približevali predvsem iz strahu pred kaznijo. Vabi nas, da odkrijemo Očeta, ki želi naše življenje.

Najgloblje sporočilo

Jezusove besede nas vabijo, naj se ne ukvarjamo predvsem z ugibanjem o večni usodi drugih, ampak z zaupanjem v njegovo ljubezen.

Bog nas ne želi izgubiti. Naša naloga ni, da bi si njegovo ljubezen zaslužili, ampak da bi jo sprejeli in ji dovolili, da nas spreminja.

H koreninam

Jezusove besede nam razodevajo Boga, ki človeka ne želi izgubiti. Očetova volja je, da bi vsak, ki se zaupa Sinu, imel večno življenje in bil obujen poslednji dan. Smrt zato za kristjana ni dokončni konec človekove zgodbe. Jezus nam ne obljublja samo tolažilnega spomina na pokojne, ampak vstajenje in življenje z Bogom. Njegova obljuba nas ne odvezuje odgovornosti za naše odločitve, saj ljubezen zahteva svoboden odgovor. Vendar nam daje globok razlog za upanje: naše življenje je v rokah Boga, ki nas pozna, ljubi in nas želi pripeljati v svoje večno občestvo. Zato se danes pokojnih ne spominjamo samo z žalostjo, ampak tudi z molitvijo in zaupanjem v Kristusovo zmago nad smrtjo.

Jezus govori o kruhu življenja

Današnji odlomek je del Jezusovega govora o kruhu življenja. Jezus je pred tem nasitil množico in jo nato povabil, naj ne išče samo hrane, ki mine, ampak življenje, ki ga daje Bog.

V tem okviru govori o svojem prihodu iz nebes in Očetovi volji. Njegovo poslanstvo ni zgolj izboljšati človekovo zemeljsko življenje, ampak mu odpreti pot v večno življenje.

Kaj pomeni priti k Jezusu?

Priti k Jezusu ne pomeni samo fizično stopiti predenj. Pomeni sprejeti njegovo povabilo, verovati vanj in mu zaupati svoje življenje.

Vera ni samo prepričanje, da Bog obstaja. Je osebni odnos z Jezusom, ki se izraža v molitvi, zakramentih, spreobrnjenju in ljubezni do bližnjih.

Kaj pomeni, da Jezus ne bo nikogar izgubil?

Jezus govori o svoji zvestobi Očetovi volji. Njegovo poslanstvo je odrešenje ljudi, ne njihovo pogubljenje.

Njegova obljuba ne pomeni, da človek nima svobode ali da njegove odločitve nimajo posledic. Pomeni, da se lahko povsem zanesemo na Jezusovo ljubezen in zvestobo. Nihče ni premajhen, preveč nepomemben ali preveč ranjen, da bi ga Jezus ne želel rešiti.

Zakaj vstajenje telesa?

Krščansko upanje ni omejeno na preživetje duše po smrti. V veroizpovedi izpovedujemo tudi vstajenje mrtvih.

Človek ni samo duša, ki začasno prebiva v telesu. Je celota telesa in duše. Naše telo je del naše osebne zgodbe: z njim smo delali, ljubili, objemali, pomagali in tudi trpeli.

Ob vstajenju Bog človeku podari poveličano življenje. Ne gre za preprosto vrnitev v sedanje telesno življenje, ampak za novo, preobraženo življenje po zgledu vstalega Kristusa.

Kaj se zgodi med smrtjo in vstajenjem?

Katoliška vera razlikuje med osebno sodbo po smrti in dokončnim vstajenjem ob koncu časov. Po smrti človek stopi pred Boga. Tisti, ki umrejo v Božji milosti, a še potrebujejo očiščenje, so deležni očiščevanja pred polnim občestvom z Bogom.

Ob koncu časov bo Bog obudil mrtve in dovršil svoje odrešenjsko delo. Kako natančno bo to videti, presega naše sedanje razumevanje.

Zakaj molimo za pokojne?

Molitev za pokojne izhaja iz vere, da smo v Kristusu povezani tudi prek meje smrti. Tistim, ki še potrebujejo očiščenje, lahko pomagamo s svojo molitvijo, posebej z daritvijo svete maše.

S tem ne spreminjamo Boga iz neprizanesljivega sodnika v usmiljenega Očeta. Bog je usmiljen že sam po sebi. Naša molitev je sodelovanje v njegovi ljubezni.

Ne vemo, kdo od naših pokojnih še potrebuje očiščenje. Zato jih z zaupanjem priporočamo Bogu.

Za današnji čas

Ali lahko tehnologija ohrani človeka pri življenju?

Danes lahko shranimo na tisoče fotografij, videoposnetkov in glasovnih sporočil pokojnega človeka. Sistemi umetne inteligence lahko iz teh podatkov celo ustvarjajo navidezne pogovore z njim. Takšna tehnologija lahko prebudi dragocene spomine, hkrati pa odpira težka vprašanja: ali nam pomaga žalovati ali nas včasih zadržuje v predstavi, da se ljubljeni človek ni zares poslovil? Digitalna podoba ni človek sam in ne more nadomestiti živega odnosa. Jezus nam obljublja nekaj bistveno večjega od ohranitve spominov. Ne govori o računalniški kopiji človeka, ampak o njegovem vstajenju. Krščansko upanje ni, da bomo človeka za vedno ohranili v svojih podatkih, ampak da ga Bog lahko ohrani za večno življenje.

Ali znamo biti ob človeku, ki žaluje?

Ob smrti bližnjega pogosto ne vemo, kaj naj rečemo. Morda skušamo žalujočega hitro potolažiti z besedami, da mora biti močan. Toda žalovanje potrebuje čas. Tudi globoka vera ne izbriše bolečine ob ločitvi. Jezusova obljuba vstajenja nas ne vabi, naj preskočimo žalost, ampak naj v njej ne izgubimo upanja. Včasih največ naredimo, če žalujočega obiščemo, ga poslušamo, z njim molimo ali mu pomagamo pri vsakdanjih opravilih. Vera v večno življenje nas ne sme oddaljiti od trpečih ljudi, ampak nas mora napraviti še bolj pozorne.


Iščem

Ali človek zares izgine, ko umre? Ko umre nekdo, ki smo ga imeli radi, ostanejo njegove fotografije, predmeti in spomini. Toda nič od tega ni človek sam. Pogrešamo njegov glas, pogled, bližino in vse tisto, česar ne more nadomestiti noben spomin. Ob smrti se zato srečamo z enim najtežjih vprašanj: ali je človek samo kratkotrajno življenje, ki se nekoč dokončno konča?

Jezus je svojim učencem obljubil, da bo tiste, ki mu zaupajo, obudil od mrtvih. To je drzna obljuba. Ne govori samo o tem, da bodo naši spomini živeli naprej, ampak da smrt nima zadnje besede nad človekom.

Takšne obljube ni mogoče dokazati s fotografijo, meritvijo ali računalniškim izračunom. Je vprašanje vere v Jezusa in zaupanja njegovi besedi.

Morda je eno najglobljih vprašanj našega življenja prav to: ali je ljubezen, ki jo doživljamo, res ustvarjena samo za nekaj kratkih let?

Otrokom, vnukom

Jezus nas ne želi izgubiti

Nekega dne je Jezus ljudem povedal nekaj zelo lepega: kdor pride k njemu, ga ne bo zavrgel.

Povedal je tudi, da želi nebeški Oče ljudem podariti večno življenje. Jezus je obljubil, da bo tiste, ki verujejo vanj, obudil od mrtvih.

Ko nam umre nekdo, ki ga imamo radi, smo žalostni. Pogrešamo ga in želimo si, da bi bil še vedno z nami. Jezus razume našo žalost. Tudi sam je jokal ob smrti prijatelja.

Kristjani verujemo, da smrt ni konec vsega. Jezus je vstal od mrtvih in nam obljubil večno življenje z Bogom.

Zato danes posebej molimo za pokojne. Lahko se jih spominjamo, obiščemo njihove grobove in se Bogu zahvalimo za vse lepo, kar smo doživeli z njimi.

Mali kviz

1. Kaj Jezus obljublja tistemu, ki pride k njemu?

a) Da bo postal bogat.

b) Da ga ne bo zavrgel.

c) Da ne bo nikoli žalosten.

2. Čigavo voljo je Jezus prišel izpolnjevat?

a) Voljo nebeškega Očeta.

b) Voljo rimskega cesarja.

c) Voljo množice.

3. Kaj Jezus obljublja za poslednji dan?

a) Da bomo vsi postali angeli.

b) Da bomo živeli na drugem planetu.

c) Da bo obudil mrtve.

4. Zakaj 2. novembra posebej molimo?

a) Za uspeh pri športu.

b) Za pokojne.

c) Za lepo vreme.

5. Kaj kristjani verujemo o smrti?

a) Da nam Jezus odpira upanje na večno življenje.

b) Da Bog na pokojne pozabi.

c) Da je človekova vrednost odvisna od tega, koliko let je živel.

Pravilni odgovori: 1. b, 2. a, 3. c, 4. b, 5. a.

Preden nadaljujem

Največja skrivnost ni, zakaj bi Bog človeka zavrgel, ampak kako daleč gre njegova ljubezen, da bi človeka rešil – ne da bi mu odvzel svobodo.