Pomislim
»Kdo je torej zvesti in razumni oskrbnik?« Jezus ne sprašuje samo po zvestobi, ampak tudi po razumnosti. Zakaj za odgovorno opravljanje zaupanih nalog ni dovolj zgolj poslušnost?
Berem
Razmišljam
»Kdo je torej zvesti in razumni oskrbnik?«
Jezus poveže dve lastnosti, ki se dopolnjujeta, vendar nista enaki. Zvestoba pomeni, da se človek ne izneveri zaupanju, razumnost pa, da zna to zaupanje pravilno uresničevati.
Oskrbnikova naloga je bila skrbeti, da služabniki pravočasno dobijo hrano. Toda zgolj poslušnost gospodarjevemu naročilu še ni dovolj. Oskrbnik mora presoditi, koliko hrane kdo potrebuje, kako razporediti zaloge in kako ravnati ob nepredvidenih težavah. Gospodar mu ni zaupal samo naloge, ampak tudi odgovornost za odločanje.
Podobno je v življenju. Starši, učitelji, voditelji in vsi, ki skrbijo za druge, ne morejo vedno ravnati samo po vnaprej določenih pravilih. Okoliščine se spreminjajo, potrebe ljudi so različne. Zato morajo poleg zvestobe načelom uporabljati tudi razum, presojo in čut za človeka.
Poslušnost brez razumnosti lahko postane slepo izpolnjevanje pravil, razumnost brez zvestobe pa lahko vodi v izkoriščanje zaupanja.
Jezus zato ne išče služabnika, ki bi samo ubogal, ampak človeka, ki razume namen zaupane naloge in zna samostojno ravnati v skladu z njim.
Misel za razmišljanje: Ali je človek res zvest zaupanemu poslanstvu, če dosledno izpolnjuje navodila, pri tem pa spregleda ljudi, zaradi katerih so mu bila navodila sploh dana?
H koreninam
Jezus v tem odlomku govori o pripravljenosti na svoj prihod in o odgovornosti, ki jo človek nosi za zaupano. Pripravljenost ne pomeni živeti v strahu ali ugibati, kdaj bo prišel konec, ampak zvesto opravljati dobro, ki nam je zaupano. Peter vpraša, ali Jezus govori samo učencem ali vsem; odgovor s priliko o oskrbniku pokaže, da k budnosti kliče vse, posebej pa tiste, ki skrbijo za druge.
Kaj se dogaja v odlomku?
Jezus najprej uporabi podobo tatovega nepričakovanega prihoda. Gospodar hiše ne ve, kdaj bo tat prišel, zato mora biti pozoren. Podoba ni namenjena temu, da bi Jezusa primerjali s tatom, kot da bi hotel človeka presenetiti iz zlobe. Poudarek je, da njegovega prihoda ni mogoče vnaprej napovedati. Zato naj človek ne odlaga spreobrnjenja in dobrega življenja na »pozneje«.
Peter nato vpraša, ali se opozorilo nanaša samo na apostole ali na vse. Jezus odgovori s podobo oskrbnika. Oskrbnik ni lastnik hiše: gospodar mu je zaupal skrb za druge služabnike in nalogo, da jim ob pravem času razdeli hrano. Njegova odgovornost je, da zaupano opravlja vestno, ne pa da si prilasti oblast ali zanemari ljudi, za katere skrbi.
Zvesti oskrbnik je blagoslovljen, ker ga gospodar ob vrnitvi najde pri delu. Slabi oskrbnik pa si govori, da se gospodar še dolgo ne bo vrnil. To prepričanje ga vodi v samovoljo: začne grdo ravnati z drugimi, sam pa se prepušča razkošju in pijančevanju. Jezus pokaže, da odlašanje z odgovornostjo ni nedolžno. Če človek pozabi, da bo za svoje ravnanje odgovarjal, lahko začne zaupano moč uporabljati za lastno korist.
Podoba ostre kazni izraža resnost Božje sodbe. Ne gre za opis, kako bi ljudje morali kaznovati druge, temveč za Jezusovo svarilo pred dokončnim obračunom z zlom in nezvestobo. Starejši krščanski razlagalci so v oskrbniku prepoznali zlasti podobo voditeljev v Cerkvi, ki so odgovorni, da drugim skrbno posredujejo Božjo besedo; vendar se načelo odgovornosti tiče vsakega človeka glede na njegovo življenjsko nalogo.
»Komur je bilo dano mnogo«
Jezus pove, da bo od tistega, ki mu je bilo dano mnogo, tudi več zahtevano. Večje znanje, zmožnosti, vpliv ali zaupanje prinašajo večjo odgovornost. To ne pomeni, da Bog človeka primerja z drugimi po zunanjih uspehih ali da zahteva nemogoče. Pomeni, da naj vsak živi zvesto glede na luč, ki jo je prejel, in glede na dobro, ki ga lahko stori. Odlomek hkrati razlikuje med tistim, ki je gospodarjevo voljo poznal, in tistim, ki je ni poznal: večje spoznanje pomeni tudi večjo odgovornost.
Povezave s Staro zavezo
V ozadju prilike je starozavezna podoba pastirjev in voditeljev, ki jim je zaupana skrb za Božje ljudstvo. Njihova naloga ni, da ljudi izkoriščajo, ampak da zanje skrbijo in jih vodijo. Jezusovo vprašanje o zvestem in razumnem oskrbniku zato spomni, da je vsaka oblast v službi drugih in da bo za njeno uporabo treba odgovarjati.
Podoba pravičnih učiteljev, ki s svojim delom mnoge vodijo k pravičnosti in bodo zasijali kakor zvezde, pomaga razumeti obljubo zvestemu oskrbniku. Njegova nagrada ni zgolj plačilo za opravljeno nalogo: gospodar mu zaupa še več. Zvestoba v majhnih, vsakdanjih dolžnostih pripravlja človeka na polnost življenja pri Bogu.
Duhovni poudarki
- Ne odlašajmo z dobrim. Pripravljenost se gradi v današnjih odločitvah: v odpuščanju, molitvi, poštenosti in skrbi za bližnje.
- Zaupano nam je namenjeno služenju. Čas, sposobnosti, denar, znanje in položaj niso samo naši; z njimi lahko pomagamo drugim.
- Pravi voditelj skrbi, ne gospoduje. To velja za cerkvene in družbene voditelje, pa tudi za starše, učitelje in vsakogar, ki ima vpliv na druge.
- Ne primerjajmo se, ampak bodimo zvesti. Vsak je prejel drugačne darove in drugačno mero odgovornosti.
- Budnost ni tesnoba. Ne vemo, kdaj bo prišel Gospod, vendar lahko vsak dan živimo tako, da nas njegov prihod ne zaloti pri zanemarjanju dobrega.
Osrednje vprašanje odlomka je zato zelo preprosto: Kaj mi je zaupano in kako s tem danes služim Bogu ter ljudem?
Za današnji čas
Odgovornost voditeljev. V družini, šoli, podjetju, državi ali Cerkvi imajo nekateri ljudje večjo moč odločanja. Jezus opozarja, da tak položaj ne daje pravice do samovolje. Večja oblast pomeni večjo odgovornost za ljudi, na katere odločitve vplivajo.
Poštenost brez nadzora. Sodobna družba uporablja številne oblike nadzora, preverjanja in ocenjevanja. Toda noben sistem ne more nadomestiti človekove notranje odgovornosti. Prava zvestoba se pokaže takrat, ko človek ravna pravilno tudi brez zunanjega nadzora.
Različne možnosti pomenijo različno odgovornost. Ni pravično od vseh pričakovati enakih dosežkov, če nimajo enakih sposobnosti, znanja ali življenjskih možnosti. Toda vsak lahko odgovorno uporablja tisto, kar mu je dano.
Za iskalce
Ali je človek odgovoren samo za svoja dejanja ali tudi za opuščeno dobro? Jezusov zvesti oskrbnik ni pohvaljen zato, ker ni storil nič slabega, ampak zato, ker je opravil zaupano nalogo. To odpira vprašanje odgovornosti za dobro, ki bi ga lahko storili, pa ga nismo.
Ali oblast človeka pokvari? Prilika kaže, kako lahko odsotnost nadzora razkrije človekov odnos do oblasti. Vendar ne trdi, da je vsaka oblast slaba. Zvesti oskrbnik je prav tako deležen oblasti, a jo uporablja za dobro drugih.
Ali je pravičnost vedno enako obravnavanje vseh? Jezus razlikuje med odgovornostjo tistih, ki vedo več, in tistih, ki vedo manj. Pravičnost zato ni nujno enako pričakovanje od vseh, ampak upoštevanje njihovih dejanskih možnosti in okoliščin.
Otrokom, vnukom
Zvesti oskrbnik
Jezus je povedal zgodbo o gospodarju, ki je svojemu oskrbniku zaupal skrb za druge služabnike. Njegova naloga je bila, da jim pravočasno razdeljuje hrano in skrbi zanje.
Zvesti oskrbnik je svoje delo dobro opravljal tudi takrat, ko gospodarja ni bilo doma. Drugi oskrbnik pa je mislil, da se gospodar še dolgo ne bo vrnil. Zato je začel grdo ravnati z drugimi in skrbeti samo zase.
Jezus nas uči, da moramo biti odgovorni tudi takrat, ko nas nihče ne nadzoruje. Vsak ima svoje sposobnosti in naloge. Pomembno je, da jih uporablja za dobro drugih.
Mali kviz
1. Kdo je oskrbniku zaupal skrb za služabnike?
a) Njegov prijatelj.
b) Gospodar.
c) Njegov brat.
2. Kaj je bila naloga zvestega oskrbnika?
a) Da služabnikom pravočasno razdeljuje hrano.
b) Da ves dan počiva.
c) Da drugim ukazuje brez razloga.
3. Kaj je začel početi nezvesti oskrbnik?
a) Pomagal je revnim.
b) Skrbel je za bolne.
c) Grdo je ravnal z drugimi in skrbel samo zase.
4. Kaj nas Jezus uči o odgovornosti?
a) Da smo odgovorni samo takrat, ko nas kdo opazuje.
b) Da moramo ravnati prav tudi brez nadzora.
c) Da za svoje naloge nikoli nismo odgovorni.
5. Kaj pomeni Jezusov stavek, da se od tistega, ki mu je bilo veliko dano, veliko zahteva?
a) Da moramo svoje sposobnosti in možnosti odgovorno uporabljati.
b) Da so bogati ljudje vedno boljši od drugih.
c) Da nam ni treba pomagati drugim.
Pravilni odgovori: 1. b, 2. a, 3. c, 4. b, 5. a.
Preden nadaljujem
Vrednost zaupanih darov se ne meri samo po tem, koliko smo prejeli, ampak predvsem po tem, koliko dobrega smo z njimi naredili.