Pomislim
»V odlomku beremo o tragični smrti Janeza Krstnika. Odlomek se konča s stavkom: ‘Ko so to zvedeli njegovi učenci, so prišli, vzeli truplo in ga položili v grob.’ Ali ni bilo to dejanje za učence izjemno tvegano in pogumno? Zadnji del stavka močno spominja na poznejši Jezusov pokop. Katere vzporednice – pa tudi razlike – so med obema pokopoma?«
Berem
Razmišljam
Tveganje in pogum: ljubezen, ki premaga strah
V starem veku pokop usmrčenega človeka ni bil vedno samoumeven. Janezovi učenci so s tem, ko so prišli, vzeli njegovo telo in ga položili v grob, javno pokazali svojo zvestobo svojemu učitelju. Čeprav evangelij ne pove, ali so bili zaradi tega neposredno ogroženi, je bilo njihovo dejanje glede na Herodovo oblast in Janezov sloves lahko tvegano.
Niso se odpovedali Janezu, ko je bil utišan in ubit. Njihovo dejanje je bilo izraz spoštovanja do človeškega dostojanstva, žalovanja in zvestobe. Tudi v trenutku, ko je Janez navidezno izgubil, njegovi učenci niso dovolili, da bi ga oblast ponižala še po smrti.
Vzporednice med Janezovim in Jezusovim pokopom
Med obema pokopoma so pomembne vzporednice:
| Vidik | Janezov pokop | Jezusov pokop |
|---|---|---|
| Smrt | Janez je usmrčen po ukazu Heroda | Jezus je usmrčen pod Poncijem Pilatom |
| Odgovornost oblasti | Herod podleže prisegi, gostom in pritisku okolice | Pilat podleže pritisku množice in verskih voditeljev |
| Tisti, ki poskrbijo za telo | Janezovi učenci | Jožef iz Arimateje, ob navzočnosti drugih Jezusovih učencev |
| Dejanje | Vzamejo Janezovo telo in ga položijo v grob | Jožef vzame Jezusovo telo, ga zavije v platno in položi v grob |
| Pomen | Zvestoba učencev mrtvemu učitelju | Pokop Gospoda, ki bo vstal od mrtvih |
V obeh primerih peščica zvestih ljudi poskrbi za telo pravičnega človeka, ki ga je oblast obsodila. Oba pokopa sta znamenje dostojanstva, žalovanja in tihe zvestobe.
Pri Jezusu pa je pripoved podrobnejša: Jožef iz Arimateje pogumno stopi pred Pilata in prosi za njegovo telo. Jezus je položen v nov grob, nato pa se zgodba ne konča pri grobu.
Odločilna razlika: Janez ostane v grobu, Jezus vstane
Janezov pokop pomeni konec njegovega zemeljskega poslanstva. Bil je Kristusov predhodnik in velik prerok, vendar je ostal človek, ki je svoje pričevanje potrdil z mučeništvom.
Jezusov pokop pa je le prehod v velikonočno jutro. Žene in nato apostoli pridejo h grobu ter ugotovijo, da je prazen. Grob postane »tihi pričevalec« Kristusovega vstajenja in zmage življenja nad smrtjo.
Zato Jezusovo vstajenje daje tudi Janezovi smrti globlji pomen. Janez ni umrl zaman: kot predhodnik je s svojim življenjem in smrtjo pokazal na Kristusa. V Kristusu pa noben grob, noben poraz in nobena krivica nimajo zadnje besede.
Za razmislek
Odlomek nas spodbuja k dvema vprašanjema:
- Ali imamo pogum stati ob strani tistim, ki so poraženi, odpisani ali krivično prizadeti, tudi kadar to ni priljubljeno?
- Ali verujemo, da je Kristusovo vstajenje močnejše od vsakega poraza in da smrt nima zadnje besede?
H koreninam
Zgodovinske okoliščine
Vladavina Heroda Antipa
Po smrti Heroda Velikega (37–4 pr. n. št.) je bilo njegovo kraljestvo razdeljeno med njegove sinove. Herod Antipa je vladal Galileji in Pereji kot tetrarh, torej kot rimski vazal, odvisen od rimske naklonjenosti. Evangelij ga zaradi njegovega položaja imenuje »kralj«, čeprav formalno ni imel kraljevskega naslova.
Sporna zveza s Herodiado
Herod Antipa je svojo prvo ženo, hčerko nabatejskega kralja Areta IV., zapustil oziroma se od nje ločil ter se poročil s Herodiado. Ta je bila žena njegovega polbrata, v Markovem evangeliju imenovanega Filip, hkrati pa njegova sorodnica oziroma nečakinja.
Janez Krstnik je Herodu javno očital: »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata.« (Mr 6,18)
Zveza je bila zato problematična zaradi prešuštva in kršitve Mojzesove postave, poleg tega pa tudi zaradi sorodstvenega razmerja. Šlo je za resen moralni in verski škandal.
Politična in verska napetost
Janez Krstnik je bil med ljudstvom zelo priljubljen. Jožef Flavij poroča, da se je Herod bal njegovega vpliva, ker bi njegove besede lahko sprožile nemire. Markov evangelij pa posebej poudari tudi Herodiadino sovraštvo do Janeza in Herodovo notranjo razdvojenost: vedel je, da je Janez pravičen in svet, vendar mu ni sledil.
Ko je Janez javno obsodil vladarjevo ravnanje, Herod ni bil prizadet le osebno in moralno, ampak tudi politično. Strah pred odzivom ljudstva, pritisk gostov in skrb za lastni ugled so nazadnje prevladali nad pravičnostjo.
Prizorišče tragičnih dogodkov
Po zgodovinskem izročilu in poročilu judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija je bil Janez zaprt in usmrčen v trdnjavi Macheront, ki je stala vzhodno od Mrtvega morja, na območju današnje Jordanije. Evangelij sam kraja ne določi.
Sporočila
Moč resnice in cena zvestobe vesti
Janez Krstnik je vzor neupogljive zvestobe resnici. Čeprav je vedel, da ga lahko njegovo pričevanje spravi v nevarnost, pred krivico in moralno neurejenostjo na vladarskem dvoru ni molčal.
Resnica ni odvisna od družbenega položaja, priljubljenosti ali posledic, ki jih prinaša. Živeti po veri pogosto zahteva pogum, da ostanemo zvesti Bogu tudi takrat, ko je to neprijetno, nevarno ali nas vodi v osamo.
Pri tem ne gre za sledenje zgolj osebnemu občutku. Pravilno oblikovana vest se ravna po Božji besedi, nauku Cerkve, molitvi in iskrenem preverjanju lastnega življenja. Zvestoba vesti zato pomeni zvestobo resnici, ki jo človek ponižno išče pred Bogom.
Past ugajanja drugim in strah pred izgubo ugleda
Herod je Janeza cenil. Vedel je, da je »pravičen in svet mož«, ga rad poslušal in se ga bal. Toda v odločilnem trenutku so prevladali njegov ponos, nepremišljena prisega in strah pred tem, kaj si bodo mislili gostje za mizo.
Evangelij pravi, da je bil Herod zaradi zahteve po Janezovi glavi globoko žalosten. Vendar besedilo ne pravi, da se je zares spreobrnil ali da je svoje dejanje iskreno obžaloval. Njegova žalost ni prerasla v pogumno odločitev za pravičnost.
Njegov zgled opozarja, da nas lahko osebna neodločnost in pretirana skrb za mnenje okolice pripeljeta do zelo napačnih odločitev. Prisega, obljuba ali pritisk drugih človeka nikoli ne zavezujejo k grehu. Duhovna zrelost zahteva, da je zvestoba Božji volji in pravičnosti vedno nad človeškim ugajanjem.
Zgled zvestobe resnici do konca
Janez Krstnik je bil Kristusov predhodnik: pripravljal je pot Gospodu in ljudstvo usmerjal k njemu. Njegovo življenje se je končalo kot navidezen poraz — v temni ječi, v tišini in po volji sebičnih vladarjev.
Vendar zmagoslavje v Božjih očeh ni vedno videti kot zmagoslavje v očeh sveta. Janez je svoje poslanstvo zvesto dovršil in svoje pričevanje potrdil z mučeništvom. Njegova smrt ni bila nesmiselna, ampak je postala pričevanje, da je resnica vredna več kakor varnost, ugled in celo življenje.
Janezovo mučeništvo je posnemanje Kristusa, vendar ne njegova zamenjava: popolna in edinstvena daritev je Kristusova daritev, Janez pa jo je s svojim življenjem in smrtjo zvesto oznanil.
Prava veličina zato ni v oblasti, vplivu ali občudovanju ljudi, ampak v predanosti Bogu in zvestobi resnici do konca.
Za današnji čas
1. Nevarne posledice konformizma in ugajanja okolici
Herod v globini duše ve, da je dejanje, ki ga od njega zahtevajo, napačno in nepravično. Kljub temu pa raje žrtvuje človeško življenje, kot pa da bi tvegal javno sramoto pred svojimi gosti ali priznal, da je dal nepremišljeno obljubo.
Sporočilo : Kako pogosto v življenju ali karieri naredimo nekaj moralno vprašljivega zgolj zato, ker se bojimo »izpasti čudni«, izgubiti ugled ali razočarati skupino? Odlomek nas opozarja na nevarnost socialnega pritiska – strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi, je pogosto močnejši od naše lastne etike.
2. Cena osebne integritete in poguma
Janez Krstnik predstavlja posameznika, ki ostaja zvest svojim načelom ne glede na družbeni položaj tistega, ki mu govori, in ne glede na osebne posledice. Ne pristaja na kompromise iz koristi ali udobja.
Sporočilo: V svetu, kjer sta preračunljivost in prilagajanje vetru pogosto nagrajena, je resnična pristnost (skladnost besed z dejanji) redka. Zgodba nas izziva k razmisleku: ali imamo pogum opozoriti na nepravilnosti in zgrešena ravnanja tudi, ko je to nepriljubljeno ali ko s tem tvegamo lasten položaj?
3. Anatomija manipulacije in čustvenega izkoriščanja
V zgodbi opazujemo dinamično igro moči: Herodiada izkoristi hčerkin nastop in moževo čustveno ter alkoholno omamo, da ga zvabi v past, iz katere pod pritiskom javnosti ne zna izstopiti.
Sporočilo: Odlomek je opozorilo pred tem, kako delujeta manipulacija in impulzivnost. Ko sprejemamo pomembne odločitve v afektu, pod vplivom trenutne evforije ali pritiska drugih, smo najbolj ranljivi. Odločitve, sprejete iz napuha in nepremišljenosti, imajo pogosto nepopravljive posledice za nas in za ljudi okoli nas.
Otrokom, vnukom
Janez Krstnik pogumno govori resnico
Kralj Herod je dal Janeza Krstnika zapreti, ker mu je Janez pogumno povedal, da ne ravna prav. Herod je namreč živel s Herodiado, ženo svojega brata, in Janez mu je povedal, da to ni prav.
Herodiada je bila zaradi Janezovih besed zelo jezna in mu je želela škodovati. Na Herodovem praznovanju je njena hči zaplesala pred gosti. Herodu je bil njen ples tako všeč in ji je obljubil, da ji bo dal, kar si bo zaželela. Deklica je vprašala svojo mamo Herodiado, kaj naj zahteva. Herodiada ji je rekla, naj zahteva smrt Janeza Krstnika. Herod je bil zaradi tega žalosten, vendar je zaradi svoje nepremišljenosti obljubo izpolnil.
Vprašanja za pogovor
- Zakaj je Herod dal Janeza Krstnika zapreti?
- Zakaj je bila Herodiada jezna na Janeza?
- Kaj je Herod obljubil deklici in zakaj je bila ta obljuba nepremišljena?
- Kako je Janez pokazal, da je pogumen in zvest resnici?
- Ali je tudi nam kdaj težko povedati resnico ali narediti to, kar je prav?
- Zakaj je Herod dal Janeza Krstnika zapreti?
Ker mu je Janez povedal, da ni prav, da živi s Herodiado, ženo svojega brata. - Zakaj je bila Herodiada jezna na Janeza?
Ker je Janez odkrito povedal, da njuno ravnanje ni prav. Herodiadi njegove besede niso bile všeč. - Kaj je Herod obljubil deklici in zakaj je bila ta obljuba nepremišljena?
Obljubil ji je, da ji bo dal, kar si bo zaželela. Obljuba je bila nepremišljena, ker ni prej pomislil, kaj bi lahko zahtevala. - Kako je Janez pokazal, da je pogumen in zvest resnici?
Ni se bal povedati resnice, čeprav je vedel, da ima lahko zaradi tega težave. - Ali je tudi nam kdaj težko povedati resnico ali narediti to, kar je prav?
Na primer, ko naredimo napako, ko se bojimo kazni ali ko prijatelji želijo, da naredimo nekaj, za kar vemo, da ni prav. Takrat potrebujemo pogum, da izberemo dobro in povemo resnico.